Ali je pozabljivost v starosti normalna?

V Sloveniji je več kot 30.000 bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo. Zaradi te bolezni pa niso prizadeti le bolniki, temveč predstavlja veliko breme tudi za njihove najbližje. Kljub temu pa veliko bolnikov ni prepoznanih in se tudi ne zdravijo.

S staranjem ljudje pogosto postanejo pozabljivi. Ne le starejši, tudi mlajši ljudje pogosto pozabljajo stvari, še posebej kadar so zamišljeni, utrujeni ali zelo obremenjeni. Normalno je, če kdaj pozabimo na rojstni dan prijatelja ali kje smo pustili ključe avtomobila. Tako pozabljanje je sicer neprijetno, vendar pa ne ovira pomembno naše uspešnosti. Če pa se stopnjuje, je lahko prvi znak bolezenskih sprememb, demence. Bolniki z demenco ne pozabijo le, kje so ključi, ampak tudi zakaj se ključi sploh uporabljajo. Pozabijo ime prijatelja ali ga ob srečanju niti ne prepoznajo. Ne spomnijo se, kaj so počeli pred eno uro. Ne le, da občasno kako stvar založijo, stvari spravljajo tudi na nenavadna mesta, na primer časopis pospravijo v hladilnik.

Kaj je demenca?

Demenca je skupek simptomov in znakov, ki se pojavljajo pri bolniku in so lahko posledica različnih bolezni. Za demenco so značilne motnje spomina, osiromašeno mišljenje ter prizadetost opravljanja vsakodnevnih dejavnosti. Prizadeta sta pomnjenje in priklic novih informacij (pozabljivost), zmanjšana je zmožnost orientacije, razumevanja, računanja, govornega izražanja in presoje, zmanjšana je sposobnost obvladovanja čustev ter socialnega vedenja. Z napredovanjem demence postaja bolnik vedno manj samostojen in potrebuje dodatno nego. Pri demenci gre torej za upad prej obstoječih intelektualnih in spominskih sposobnosti (t. i. spoznavne sposobnosti).

Demenco lahko povzroči več kot sto različnih bolezni, najpogostejši vzrok pa je Alzheimerjeva bolezen (skoraj 60 % vseh demenc). Dokaj pogosta je tudi demenca zaradi bolezni možganskega žilja, redko pa jo povzročajo hormonske motnje, tumorji ali okužbe.

Kaj je Alzheimerjeva bolezen?

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence. Je bolezen, ki na še ne popolnoma pojasnjen način povzroča spremembe v možganih. V možganih bolnikov se odlagajo določene snovi, to pa postopno privede do odmiranja možganskih celic (nevronov). Zmanjševanje števila nevronov pri bolniku se navzven kaže z upadanjem spoznavnih sposobnosti oziroma kot napredujoča demenca. Zato govorimo tudi o Alzheimerjevi demenci.

Prvi znak Alzheimerjeve bolezni

Alzheimerjeva bolezen se običajno začne počasi, neopazno, nato pa postopno in dokaj enakomerno napreduje. Prvi znak je izguba kratkoročnega spomina. Čeprav bolnik lahko pravilno pove, kje je živel in delal pred desetletji, kdaj se je poročil, ali pa brez težav navede rojstne datume otrok, se morda ne bo spomnil, kaj je pred pol ure jedel za kosilo. Bolniki izgubijo voljo do dela ali drugih aktivnosti, ki so bile do tedaj zanje zanimive, dajejo občutek, da so se polenili. Ne kažejo več tolikšnega zanimanja za dogajanja v okolici ali za družabna srečanja.

Stopnjevanje težav

Z napredovanjem bolezni se težave stopnjujejo.

• Pozabljati začnejo tudi osnovne, enostavne stvari, na primer imena prijateljev in sorodnikov, pogosto uporabljane telefonske številke ali naslove.
• Ne spomnijo se več, kako priti v trgovino ali nazaj domov, zato se pogosteje izgubijo. Ker pozabljajo, kam so spravili svoje stvari, postanejo sumničavi ali vznemirjeni, svojce pa pogosto obtožujejo kraje.
• Zaradi stopnjevanja težav s spominom in upada ostalih sposobnosti se stopnjujejo tudi napetost, obupanost ali občutki manjvrednosti. Postopno se zmanjšuje sposobnost razumevanja in presoje. Med pogovorom teže najdejo posamezne besede ali jih izpuščajo, težko sledijo dolgim zahtevnim pogovorom.
• Ne morejo več samostojno urejati finančnih zadev ali samostojno potovati. Potrebujejo vedno več nadzora in tudi več vzpodbud pri aktivnostih, ki jih veselijo in jih še zmorejo.
• Popuščati začnejo naučene socialne zavore, razkrivajo zaupne stvari, brezbrižni so do napak in omejitev, zaradi katerih bi bili prej v zadregi.
• Hitro se zjočejo ali razjezijo, vendar pa se tudi hitro umirijo, kot da se ne bi nič zgodilo.

Težave z Alzheimerjevo demenco ne prizadenejo le bolnikov

Kasneje ne prepoznajo niti najbližjih sorodnikov ali pa prepoznajo povsem neznane osebe kot znance iz preteklosti. Pogovarjajo se z navideznimi osebami ali z lastno podobo, ki jo vidijo v ogledalu. Ne znajdejo se niti v lastnem domu. Najpogosteje ne vedo pravilnega datuma, leta, ne vedo, kje se nahajajo. Vedno potrebujejo stalen nadzor, ker lahko pustijo prižgan plin ali spijejo čistila, ki so jim dosegljiva, misleč, da so užitna. Nadzor je potreben tudi v nočnih urah, saj so pogosto nespečni.

Težave, povezane z Alzheimerjevo demenco, zato ne prizadenejo le bolnikov, temveč so veliko breme tudi za svojce ali druge osebe, ki skrbijo zanje. Čeprav je najprimernejše domače okolje, v katerem so preživeli večino življenja, je pogosto treba poskrbeti za nastanitev v ustanovi, kjer lahko zanje ustrezno poskrbijo.

Kdo lahko zboli za Alzheimerjevo boleznijo?

Število bolnikov z Alzheimerjevo demenco hitro narašča predvsem zaradi staranja prebivalstva. Prav tako narašča število raziskav o tej bolezni, vendar pa še ni znano, kaj jo povzroča. Prav tako ni popolnoma pojasnjeno, zakaj nekateri ljudje zbolijo za Alzheimerjevo demenco, drugi pa ne. Najpomembnejši dejavnik pri nastanku te bolezni je starost. Večinoma prizadene starejše od 65 let, pred 50. letom je zelo redka. Zanjo zboli od 5 do 10 % vseh starejših od 65 let, s starostjo pa se delež dementnih hitro povečuje – med 80 do 90 let starimi je že skoraj 15 % bolnikov s to obliko demence. Pomembno vlogo igra tudi veliko še neznanih dejavnikov. Zato je še nemogoče napovedati, pri kom se bo bolezen pojavila in pri kom ne.

Kako bolezen zdravimo?

Alzheimerjeva bolezen še ni ozdravljiva, saj kljub zdravljenju napreduje. Ne glede na to pa je zdravljenje z zdravili izredno pomembno, saj lajša posledice bolezni. Bistveno lahko izboljša funkcioniranje bolnikov in upočasni napredovanje bolezenskih znakov. Zdravila izboljšajo mišljenje in spomin, dnevna opravila postanejo tako lažja, manj je tudi vedenjskih motenj. Vse to razbremeni svojce, saj za nego porabijo manj časa, bolniki pa lahko dlje časa ostanejo v domačem okolju.

Kakšna zdravila so na voljo?

Zdravila proti Alzheimerjevi bolezni so na voljo že desetletja. Najpomembnejša spadajo v skupino zaviralcev encima acetilholinesteraze. Z zaviranjem tega encima povečajo koncentracijo acetilholina, ki je eden izmed prenašalcev impulzov med živčnimi celicami v možganih in je pomemben za spoznavne sposobnosti. Količina acetilholina se pri Alzheimerjevi bolezni zaradi propadanja živčnih celic zmanjša, zdravila pa jo spet povečajo in tako izboljšajo spoznavne sposobnosti. Posredno izboljšajo tudi nekatere druge znake demence, na primer vedenje in vsakodnevno funkcioniranje bolnikov. Ker pa bolezenski proces kljub zdravljenju napreduje, je izboljšanje ob zdravljenju z zdravili le prehodno in traja okoli enega leta. Kasneje demenca napreduje, zdravila pa to napredovanje upočasnijo.

Poleg zdravljenja prizadetih spoznavnih sposobnosti z zaviralci acetilholinesteraze je pomembno tudi zdravljenje drugih simptomov Alzheimerjeve demence, na primer nemira, depresije, motenj spanja.

Pomembno je obiskati zdravnika!

Če imamo težave, podobne opisanim, ali pa jih ima kdo od naših bližnjih, je zelo pomemben obisk zdravnika. Dobro je, da tudi blage težave s spominom omenimo zdravniku pri naslednjem pregledu. Le zdravnik lahko oceni, ali so težave bolezenske in katera bolezen bi lahko bila vzrok. Povpraša nas o boleznih in operacijah v preteklosti, morebitnih psihičnih težavah ter zdravilih, ki jih jemljemo. Opravi tudi telesni pregled ter nekatere preiskave krvi, urina, srca in po presoji še nekatere druge preiskave. Za pomoč pri ugotavljanju motenj spomina lahko uporabi različne psihološke teste, na primer test risanja ure (slika).

Test risanja ure. Osebo prosimo, naj nariše uro s številkami in kazalci tako, da bo kazala deset minut čez enajst. Uro na levi je narisala zdrava oseba, uri na desni pa bolnika z demenco.

Pomembno je ugotoviti vzrok težav, saj se zdravljenja bolezni, ki povzročajo demenco, povsem razlikujejo. Alzheimerjevo bolezen, ki je najpogostejši vzrok, je treba odkriti čim prej, saj so zdravila najbolj učinkovita v začetni fazi bolezni.