Vsako leto septembra pozornost posvečamo povečevanju zavedanja o Alzheimerjevi bolezni in soočanju s stigmo zaradi te bolezni. To je čas za aktivnosti, klic za spremembe in tudi čas, da spoznamo razsežnost demence, ki iz leta v leto prizadene več ljudi.

Možgani so center našega mišljenja, čustvovanja in nadzirajo vse telesne funkcije. Do motenj v njihovem delovanju pa lahko pride zaradi bolezni. Med pogoste vzroke težav spada tudi demenca, ki je kronična napredujoča bolezen. Prizadene možganske celice, odgovorne za spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje, računske in učne sposobnosti, sposobnosti govornega izražanja ter presoje. Najpogostejša je Alzheimerjeva bolezen, ki ji pogosto pravimo tudi »družinska bolezen«, saj skrb za bolnika vsem družinskim članom povzroča stisko in stres.

Demenca ne pozna socialnih, ekonomskih, etničnih ali geografskih razlik. Pri različnih ljudeh se kaže z različnimi znaki, vendar vsi sčasoma postanejo odvisni od pomoči skrbnikov in niso zmožni samostojnega življenja. Znake demence je pomembno odkriti zgodaj, ker se le tako skrbniki lahko pripravijo na napredovanje bolezni, bolniki pa se v zgodnji fazi še lahko sami odločijo glede zdravljenja, oskrbe in financ.

Vsaka pozabljivost še ni demenca

Demenca je ovita v tančico stigme in predsodkov. Veliko ljudi njene znake zamenja z znaki običajnega staranja, zato je pomembno razlikovati zgodnje znake demence od sprememb v spominu, ki so posledica staranja. Če ključe iščete dvakrat na dan, ni še nič narobe. Če jih iščete desetkrat ali še večkrat na dan, pa je to lahko znak začetka bolezni. Demenco običajno odkrijemo prepozno, saj težave s spominom podzavestno pripisujemo staranju, drugi znaki, ki kažejo na začetek bolezni, pa so težje opazni.

O demenci govorimo, ko so prvi znaki tako pogosti, da motijo posameznikovo vsakdanje življenje.

Kam po pomoč in kakšne so možnosti zdravljenja?

Takoj, ko pri svojih bližnjih opazite prve znake bolezni, obiščite osebnega zdravnika, ki bo presodil, ali gre za demenco ali kako drugo bolezen. Pomembno je odkriti vzrok težav, saj je zdravljenje različnih bolezni, ki povzročajo demenco, zelo različno. Če je bolnik žalosten in brez volje, naj zdravnik presodi, ali gre morda za depresijo, in naj mu predpiše ustrezno zdravljenje. Depresija v starosti je lahko povezana z nastankom demence.

Pri ugotavljanju motenj spomina lahko zdravnik uporabi tudi različne psihološke teste, na primer test risanja ure (na sliki).

Družinski zdravnik, psihiater ali nevrolog, bo opravil pregled, postavil diagnozo in predpisal zdravila. V Sloveniji so že vrsto let na voljo vsa sodobna zdravila za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni (memantin, galantamin, rivastigmin in donepezil). Zdravljenje lahko bistveno izboljša bolnikovo življenje in upočasni napredovanje znakov bolezni. Izboljšata se bolnikovo mišljenje in spomin, zato dnevna opravila postanejo lažja, manj je tudi vedenjskih motenj. Vse to razbremeni svojce, saj porabijo manj časa za nego bolnika. Tor pripomore, da lahko bolniki dlje časa ostanejo v domačem okolju. Zato ne odlašajte z obiskom pri zdravniku!

Kako živeti z demenco?

Bolezen močno vpliva na življenje družinskih članov in zahteva veliko mero potrpežljivosti. Kombinacija pozornosti, strpnosti in veliko ljubezni je še vedno najboljši recept za premagovanje bolečine v težkih trenutkih, ko se ljubljena oseba oddaljuje. Vzemite si čas za jasen in enostaven pogovor. Pristopite počasi in prijazno, dotaknite se osebe, ne prepričujte je v nekaj, česar ne dojame. Vključite se v skupino za samopomoč. Za družine, ki skrbijo za bolnike, je življenje z bolnikom naporno. Marsikoga pripelje na rob izgorelosti, zato pravočasno poiščite pomoč. Prebirajte literaturo o bolezni, saj tudi izobraževanje pomaga bolje razumeti težave in se lažje soočati z vsakdanjimi izzivi.

Kako zmanjšati tveganje za demenco?

Številni svojci bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo se sprašujejo, ali je bolezen dedna in ali jo lahko preprečijo. Dednost je dejavnik, na katerega ne morete vplivati, lahko pa izberete zdrav način življenja in tako pozitivno vplivate na zdravje telesa in možganov.

1. Telesna aktivnost

Gibanje naj bo del vašega vsakdana. Vsaj trikrat na teden bodite telesno aktivni po 20 minut, redno hodite v naravo, na svež zrak, na sprehode ali pohode, delajte na vrtu, če ga imate.

2. Skrb za zdravo srce

Redno spremljajte svoj krvni tlak, krvni sladkor in holesterol. Zmanjšajte telesno težo, če ste pretežki. Ne kadite. Jejte hrano za zdravo srce. Kar je dobro za srce, je dobro za možgane.

3. Zdrava prehrana

Jejte čim več sadja in zelenjave ter čim manj mastne in predelane hrane. Sledite mediteranski prehrani, jejte ribe, oreščke, oljčno olje in veliko svežih pridelkov. Ne pretiravajte s soljo.

Namesto 3 velikih obrokov imejte od 4 do 6 majhnih obrokov na dan. Tako ohranjate ustrezno raven krvnega sladkorja. Izogibajte se rafiniranemu sladkorju in beli moki. Pri pitju alkohola bodite zmerni.

4. Umska aktivnost

Čim dlje bodite umsko in socialno aktivni. Berite knjige, časopise, revije, učite se tujih jezikov, širite si obzorja in si postavljajte nove miselne izzive tudi v kasnejšem življenjskem obdobju.

Po napornem telesnem ali umskem delu pa si vzemite čas za počitek in poskrbite za dovolj kakovostnega spanja.