Po ocenah naj bi bilo na svetu več kot 50 milijonov ljudi z demenco. Najpogosteje gre za Alzheimerjevo bolezen, ki jo ima v Sloveniji več kot 30.000 bolnikov, to število pa se bo v naslednjih desetletjih vsaj podvojilo.

Septembra po vsem svetu poteka mednarodna kampanja za ozaveščanje o demenci, t. i. mesec Alzheimerjeve bolezni, ki naj bi povečal prepoznavanje te bolezni. Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni je 21. septembra.

Bolnik z demenco v družini

Skrb in nega bolnikov z demenco prinašata velike duševne in telesne obremenitve. Bolezen bolnikom postopoma jemlje njihovo samostojnost, sposobnost odločanja o sebi. Tako spreminja odnose v družini, zato je treba družinskim negovalcem nujno pomagati. Največkrat so še zaposleni in izpostavljeni številnim dilemam, kako najti ravnotežje med poklicnim in družinskim življenjem, kako zagotoviti pomoč med svojo odsotnostjo, kako rešiti finančne obremenitve in kako premagati lastno jezo, nemoč in občutke krivde, če nege in pomoči ne morejo izpeljati.

Zaradi staranja se število bolnikov z demenco vsak dan povečuje. Po ocenah se bo do leta 2050 vsaj potrojilo in doseglo več kot 150 milijonov. Ko bolezen napreduje, bolniki potrebujejo vsakodnevno oskrbo, kar zelo obremenjuje svojce, povezano pa je tudi z velikimi stroški zdravljenja.

Zgodnje odkrivanje bolezni je izredno pomembno, saj zdravila upočasnijo napredovanje bolezni in pomagajo ohranjati samostojnost bolnikov. Uspešno zdravljenje demence postaja vse večji izziv, ki mu že desetletje sledimo s Krkinimi zdravili.

V Krki imamo vsa štiri zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje demence oziroma Alzheimerjeve bolezni. Zdravnikom omogočajo, da izberejo učinkovito in kakovostno zdravljenje ter tako bolnikom in njihovim svojcem pomagajo ohraniti kakovost življenja. Na voljo so zdravila iz skupine zaviralcev encima acetilholinesteraze (donepezil, galantamin in rivastigmin) in modulator receptorjev NMDA (memantin).

10 opozorilnih znakov pri demenci

• Spremembe v pomnjenju, ki otežijo vsakdanje življenje.
• Težave pri načrtovanju aktivnosti ali pri reševanju težav.
• Težave pri vsakdanjih opravilih.
• Časovna in prostorska zmedenost.
• Težave pri razumevanju vizualnih podob in prostorskih razmerij.
• Težave pri govorjenju ali pisanju.
• Pospravljanje stvari na nenavadna mesta in pozabljanje svojih zadnjih korakov.
• Zmanjšana ali slabša razsodnost.
• Umik iz delovnih ali družabnih aktivnosti.
• Spremembe v razpoloženju in osebnosti.

Vsake 3 sekunde na svetu odkrijejo novega bolnika z demenco.