Depresija je duševna motnja. Prizadene lahko vsakogar ne glede na njegov družbeni status, starost, spol ali izobrazbo. Čeprav je pogostejša pri ženskah, pogosto obolevajo tudi moški.

Kaj je depresija?

Depresija je duševna motnja. Prizadene lahko vsakogar ne glede na njegov družbeni status, starost, spol ali izobrazbo. Čeprav je pogostejša pri ženskah, pogosto obolevajo tudi moški.

Depresija je posledica spremenjenega delovanja možganov, do katerega privede splet genetskih, osebnostnih in okoljskih dejavnikov. Je huda bolezen, saj vpliva na telesno zdravje in počutje ter povzroči spremembe v človekovem razmišljanju, čustvovanju in vedenju. Ne prizadene samo bolnika, ampak tudi njegove bližnje (družinske člane, prijatelje, sodelavce). 

Učinkovito jo zdravimo z antidepresivi, zdravili proti depresiji. Brez zdravljenja lahko traja več tednov, mesecev ali celo let.

Kako prepoznate depresijo?

Depresija se kaže na različne načine. Pri nekaterih bolnikih so bolj izraziti eni simptomi, pri drugih pa drugi.

Najpogostejši simptomi depresije

• dolgotrajno potlačeno, žalostno, tesnobno razpoloženje, občutek praznine
• izguba veselja in zanimanja za prijetne stvari
• nemirnost, razdražljivost
• utrujenost, pomanjkanje energije, upočasnjenost
• občutenje nemoči in brezupa, prepričanje, da vam nihče ne more pomagati
• motnje pozornosti, koncentracije in spomina
• občutki krivde in manjvrednosti
• nespečnost ali pretirana zaspanost
• povečanje ali zmanjšanje apetita
• težave v spolnosti
• samomorilne misli
• telesni znaki (npr. bolečina v prsih, glavobol, prebavne motnje, težko dihanje)

Depresijo pogosto spremlja tesnoba. Prizadeta oseba občuti močan strah, podobno, kot če bi bila izpostavljena veliki nevarnosti.

Značilnosti depresije pri moških

Pri moških se depresija kaže še z drugimi simptomi.

• zmanjšana toleranca za stresne dogodke
• napadi jeze
• občutek izgorelosti
• pretirana telesna dejavnost
• nasilnost
• zloraba alkohola
• vedenje, podobno disocialni osebnostni motnji

Moški pri sebi prej prepoznajo občutke utrujenosti, razdražljivosti, nespečnosti ter izgubo zanimanja za delo ali šport kot pa občutke žalosti, lastne nevrednosti ali krivde.

Znano je, da pitje alkoholnih pijač in jemanje drog prikriva depresijo. Ker je zloraba alkohola in drog pogostejša pri moških, moramo večkrat pomisliti na to možnost.

Moški se težje sprijaznijo z občutki nemoči, zato težje poiščejo strokovno pomoč. Depresivne težave poskušajo lajšati z alkoholom, drogami in pomirjevali ali pa jih pokažejo v obliki jeze, razdražljivosti ali celo nasilnega vedenja. Nekateri se vržejo v delo ali pa svojo depresivnost izražajo prek tveganih oblik vedenja, kot so hitra vožnja ali nevarni športi. Poveča se nevarnost samomora.

Kaj storiti, če pri sebi opazite simptome depresije?

Čim prej obiščite svojega zdravnika. Zaupajte mu svoje težave in ga vprašajte vse, kar vas zanima v zvezi z njimi.

Ne čakajte, da bo depresija minila sama od sebe. Prvi korak je, da si priznate, da imate depresijo, in poiščete strokovno pomoč.

Moški z depresijo običajno noče k zdravniku, težko sprejme dejstvo, da je bolan in da potrebuje strokovno pomoč. A odlašanje z zdravljenjem bolezen samo poslabša.

Depresija pri moških v različnih življenjskih obdobjih

Pri mladostnikih se rada pojavlja hkrati z drugimi duševnimi motnjami, kot so tesnoba, impulzivnost, zloraba alkohola ali drog, pa tudi s hudimi telesnimi boleznimi, kot sta sladkorna bolezen in rak. Depresivne motnje pri mladostniku jemljemo zelo resno, saj neprepoznane in nezdravljene lahko vodijo v neuspešnost pri šolskem in poklicnem delu, v zlorabo alkohola ali drog. Posebno pozorni moramo biti na razmišljanje o samomoru in poskuse samomora. Narediti moramo vse, da mladostnika z depresijo usmerimo v zdravljenje.

Pri moških v zrelih letih se simptomi kažejo kot utrujenost, razdražljivost, zmanjšana želja po spolnosti in manjša spolna dejavnost, bolečina v različnih delih telesa, znojenje, potrtost. V marsičem spominjajo na menopavzo pri ženskah, v resnici pa opozarjajo, da gre lahko za depresijo, zato je potreben posvet z zdravnikom.

Pri starejših moških je depresija pogosto spregledana motnja, čeprav jo lahko sprožijo podobni dogodki kot v mlajših letih, zlasti izguba svojcev ali prijateljev, izguba službe (tudi upokojitev), osamljenost. Starejši moški ne govorijo radi o občutkih žalosti, nemoči, izgubi veselja za prijetne stvari, ampak se raje pritožujejo zaradi telesnih tegob. Pogosto razmišljajo o samomoru.

Zdravljenje depresije

Blažje oblike depresije običajno zdravimo z zdravili, z antidepresivi, pri hujših oblikah pa poleg zdravil uporabljamo tudi psihoterapijo. Drugi načini zdravljenja, kot so telesna dejavnost (npr. gibalna, plesna terapija), zdravilna zelišča in drugo, so lahko v pomoč, saj prinašajo zadovoljstvo in ugodje.

Pomembno je, da poiščete nekoga, ki mu lahko zaupate, in mu razkrijete svoje občutke, strahove in misli. To je lahko sorodnik, prijatelj, zdravnik. Včasih pomaga nekaj pogovorov in nasvetov. Velikokrat pa to ni dovolj in je potrebno zdravljenje.

Kaj morate vedeti o antidepresivih?

Antidepresivi so zdravila za zdravljenje depresije. Poznamo jih več vrst. Zdravniki jih predpisujejo glede na obliko in stopnjo depresije, pa tudi glede na to, kako se posameznik odzove na neko zdravilo. Najpogosteje se uporabljajo zdravila iz skupine selektivnih zaviralcev ponovnega privzema serotonina.

Antidepresivi ne povzročajo odvisnosti, kljub temu pa je treba dosledno upoštevati navodila za uporabo. Sodobni antidepresivi so učinkovita zdravila z razmeroma malo neželenimi učinki, ki so prehodnega značaja in trajajo le nekaj dni oziroma se pojavljajo v prvih tednih jemanja.

Učinek ne nastopi takoj, ampak se pojavi po dveh ali več tednih zdravljenja. Pomembno je, da z jemanjem antidepresivov nadaljujete tudi, ko se že dobro počutite. Nadaljevalno zdravljenje po zdravnikovih navodilih zmanjša možnost, da se bo depresija ponovila.

Če ste bili že večkrat depresivni, bo zdravljenje dolgotrajnejše, v vsakem primeru pa bo trajalo vsaj 6 do 8 mesecev.

Ne prenehajte jemati antidepresivov brez posveta z zdravnikom.

Depresije ne zdravite z alkoholom. Nekateri antidepresivi ne povzročajo težav, če kdaj pa kdaj popijete kakšen kozarec alkohola, vendar se o tem raje pogovorite z zdravnikom.

Kako si lahko pomagate sami?

Pomembno je, da si priznate, da ste depresivni. Negativne misli in čustva so le del bolezni in ne odražajo resničnega stanja. Ko se boste začeli zdraviti, bodo take misli in čustva sčasoma izginili.

Postavite si majhne cilje, ki jih boste zmogli uresničiti.

Ne sprejemajte pomembnih odločitev (odpoved v službi, ločitev, novo partnersko razmerje), dokler se ne boste počutili bolje.

Čim več časa preživite v družbi, poskusite se zamotiti z dejavnostmi, ki so veselile vas pred boleznijo.

Koristili vam bodo kratki sprehodi v naravi, obiski kulturnih, športnih ali verskih prireditev.

Dovolite bližnjim, da vam pomagajo.

Kaj lahko naredijo bližnji?

Najpomembnejše je, da depresivnemu moškemu pomagajo prepoznati depresijo in poiskati strokovno pomoč.

Misli o smrti in samomoru so zanesljiv znak, da bolnik potrebuje strokovno pomoč. Bližnji bodo v najtežjem obdobju bolezni poskrbeli, da depresivni ne bo sam, da mu bodo na voljo za pogovor ali za družbo.

Kadar se depresija izraža kot razdražljivost in nagnjenost k nasilnemu vedenju, naj se bližnji izogibajo prepirom, poskušajo naj biti strpni in potrpežljivi. Nikakor pa niso dolžni prenašati nasilnega vedenja! Povzeto po knjižici Depresija pri moških, ki je izšla v Krkini zbirki V skrbi za vaše zdravje.