Depresija je eden od vodilnih vzrokov nezmožnosti za delo pri ženskah med 15. in 44. letom starosti. Pri ženskah je 2- do 3-krat pogostejša kot pri moških. Še vedno jo napačno razumemo in je prepogosto ne prepoznamo, zato ne poiščemo ustrezne pomoči in se ne zdravimo.

Kaj je depresija?

Depresija spada med najpogostejše duševne motnje. Zaradi nje v nekem življenjskem obdobju trpi kar ena od šestih oseb. Depresija je bolezen, povezana z motenim biokemičnim ravnovesjem v možganih, do katerega privede splet genetskih, osebnostnih in okoljskih dejavnikov. Zboli lahko kdorkoli in kadarkoli. Bolezen pa ne prizadene samo bolnika, ampak tudi njegovo družino in prijatelje.

Depresijo lahko učinkovito zdravimo z antidepresivi, zato je toliko pomembnejše, da pravočasno poiščete strokovno pomoč in se začnete čim prej zdraviti. Brez zdravljenja lahko traja več tednov, mesecev ali celo let in pomembno vpliva na kakovost življenja.

Kako prepoznate depresijo?

Najpogostejši simptomi depresije

• potlačeno, žalostno, depresivno razpoloženje
• izguba veselja in zanimanja za prijetne stvari
• vznemirjenost, razdražljivost, jeza
• utrujenost, pomanjkanje energije
• tesnoba, napetost
• motnje koncentracije, pozornosti in spomina
• občutki krivde, nesposobnosti in manjvrednosti
• motnje spanja
• spremembe apetita
• težave v spolnosti
• misli na samomor
• različni telesni znaki (npr. bolečina v prsih, razbijanje srca, glavobol, prebavne motnje, potenje, težko dihanje, bolečine drugod po telesu)

Depresija je huda bolezen, ki prizadene telesno zdravje in počutje ter povzroči spremembe v razmišljanju in vedenju.

Zakaj je depresija pogostejša pri ženskah?

Večja pogostost je posledica kombinacije različnih dejavnikov.

• Depresija je pogosto povezana s hormonskimi in biološkimi spremembami v različnih življenjskih obdobjih, z menstruacijo, nosečnostjo, porodom in menopavzo.
• Kombinacija stresa, nezadostne socialne podpore, socialnih pričakovanj ter skrbi za otroke in dom lahko pri ženskah povzroči nastanek depresivnih simptomov.
• Zdravljenje s hormonskimi zdravili.
• Ženske, ki so bile v mladosti ali pa kasneje telesno in psihično zlorabljene, pogosteje zbolijo za depresijo kot ženske brez takih izkušenj.

Med posebnimi simptomi depresije, ki se pojavijo pri ženskah, so predvsem spremenljivo razpoloženje, pretirana zaspanost, povečan apetit, občutek težkih rok in nog, občutljivost za zavrnitve v medosebnih odnosih.

Kadar opazite katerega od naštetih simptomov depresije, se pogovorite s svojim zdravnikom. Zaupajte mu svoje težave in ga vprašajte, kar vas zanima.

Depresija pri mladostnicah

Mladostniško obdobje je čas, ko imajo dekleta težave pri vzpostavljanju identitete, soočanju s spolnostjo, ločitvi od staršev, pojavljajo se prve pomembnejše odločitve ter telesne, hormonske in psihološke spremembe. Medtem ko imajo fantje v tem obdobju vedenjske težave in težave z zlorabo alkohola ali drog, dekleta pogosteje postanejo depresivna.

Simptomi depresije niso del normalnega mladostniškega razpoloženja, zato je pomembno, da smo nanje pozorni, jih prepoznamo in ustrezno zdravimo. S pravočasnim odkrivanjem in zdravljenjem lahko preprečimo nastanek hujših oblik depresije v odraslem obdobju.

Kaj je predmenstruacijska disforična motnja?

Zanjo so značilni ponavljajoči se telesni ali čustveni simptomi v drugi polovici menstruacijskega cikla, ki izginejo prvi ali drugi dan menstruacije. V tem času je razpoloženje lahko depresivno ali pa niha, ženske občutijo tesnobo, nenehno so jezne ali razdražljive. Vse to lahko vodi v pravo depresijo.

Če so spremembe razpoloženja tik pred menstruacijo tako velike, da ovirajo normalno življenje, je treba poiskati zdravniško pomoč. Zaupajte svoje težave zdravniku. Z nekaterimi antidepresivi vam bo lahko učinkovito pomagal.

Kadar pa so težave pred menstruacijo le blage, govorimo o predmenstruacijskem sindromu, ki ga običajno ni treba zdraviti z zdravili. Pomagajo lahko že različne vaje za sprostitev.

Depresija v nosečnosti

Zaradi depresije trpi od 10 do 15 % nosečnic. Pri nekaterih se pojavi že pred nosečnostjo, pri eni tretjini pa šele v nosečnosti. 

Poleg bioloških dejavnikov lahko na razvoj depresije v tem obdobju vplivajo zakonske težave, nezadovoljstvo, pomanjkanje podpore okolice, nezaželena nosečnost in slabo finančno stanje. Depresivne ženske v nosečnosti slabše skrbijo zase, pogosteje kadijo ali pijejo alkoholne pijače in se neustrezno prehranjujejo. Vse to negativno vpliva na otroka.

Depresija se lahko pojavi tudi ob spontanem ali medicinskem splavu.

Depresija po porodu

Blage depresivne simptome z nestabilnim razpoloženjem, jokavostjo, tesnobnostjo in nespečnostjo ima po porodu od 50 do 80 % žensk. Te težave običajno minejo v dveh tednih, pri nekaterih ženskah pa lahko trajajo več mesecev in se poglobijo do prave depresije, ki jo spremljajo tudi misli na samomor. Depresija po porodu je združena s težavami v medosebnih odnosih. Motena vez med materjo in otrokom lahko negativno vpliva na otrokov razvoj.

Obiščite svojega družinskega zdravnika, ginekologa ali psihiatra in mu zaupajte svoje težave. Velikokrat pomaga že pogovor ali pa nekatere oblike psihoterapije. Pri pravih depresijah je potrebno zdravljenje z zdravili, ki pa morajo biti skrbno izbrana.

Med nosečnostjo in dojenjem se sami ne smete zdraviti z zdravili ali zdravilnimi pripravki.

Depresija v menopavzi

Menopavza je obdobje velikih sprememb. Pomembno se spreminja raven spolnih hormonov, zmanjšana vsebnost estrogena pa lahko vpliva na nastanek depresije. Pojavijo se lahko pretirana zaskrbljenost, utrujenost, obdobja joka, spremembe razpoloženja, zmanjšana sposobnost za reševanje težav, zmanjšana želja po spolnosti ali zmanjšano uživanje v spolnosti.

Na nastanek depresije v tem obdobju lahko vplivajo tudi druge spremembe, na primer selitev otrok od doma, izguba bližnjega, osamljenost, kronične zdravstvene težave.

Naučite se, kako spremeniti negativen odnos do sebe in odpraviti negativne misli, razmišljanje usmerite v prijetne stvari in dejavnosti, bodite zadovoljni s svojimi dosežki, četudi so majhni, pogovarjajte se z drugimi, bodite telesno dejavni.

Zdravljenje depresije

Depresijo lahko učinkovito zdravimo z antidepresivi, ki v možganih ponovno vzpostavijo biokemično ravnovesje.

Najpogosteje uporabljeni antidepresivi so selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina, na primer sertralin.Dokazano je, da je še posebno učinkovit za zdravljenje različnih oblik depresije pri ženskah v različnih starostnih obdobjih. Antidepresivi lahko učinkovito zmanjšajo razdražljivost in agresivnost pri ženskah s predmenstruacijsko disforično motnjo.

Nekaterim ženskam pomaga svetovanje ali psihoterapija, predvsem kognitivna vedenjska terapija. Uspešna je tudi kombinacija zdravljenja z antidepresivi in psihoterapijo.

Kaj morate vedeti o zdravljenju z antidepresivi?

• Prvi učinki ne nastopijo takoj, ampak je treba zdravila jemati najmanj 2 tedna. Zdravljenje običajno traja od 6 do 8 mesecev, v nekaterih primerih lahko vse življenje.
• Pomembno je, da z jemanjem antidepresivov nadaljujete, tudi ko se že dobro počutite. Nadaljevalno zdravljenje po zdravnikovih navodilih zmanjša možnost, da se bo depresija ponovila.
• Zdravljenje oseb, ki so bile že večkrat depresivne, je dolgotrajnejše.
• Antidepresivi niti pri dolgotrajnem zdravljenju ne povzročajo odvisnosti ali navade.
• Ne prenehajte jemati antidepresivov brez posveta z zdravnikom.

Kako si lahko pomagate sami?

Prepoznajte depresijo, prisluhnite svojemu razpoloženju

Depresija ni nobena sramota, prizadene lahko vsakogar, ne glede na družbeni status, starost, spol ali izobrazbo. Prav tako ni osebna šibkost ali stanje, ki ga lahko odpravimo samo s svojo voljo ali z močno željo. Če ugotovite, da se je vaše razpoloženje spremenilo ali da imate druge simptome depresije, se pogovorite s svojci ali prijatelji in čim prej poiščite strokovno pomoč. Odlašanje zdravljenja bolezen samo poslabša.

Zaupajte svojemu zdravniku

Ne odlašajte z obiskom pri zdravniku. Povejte mu, kakšne težave imate, o čem razmišljate, povprašajte ga o vsem, kar vas skrbi. Pri zdravljenju aktivno sodelujte. Zdravnik vam bo predpisal zdravila, vas poučil, kako jih boste jemali in kateri neželeni učinki se lahko pojavijo, ali pa vas bo napotil k ustreznemu specialistu.

Ne zdravite se sami z zdravili, ki niso bila predpisana vam osebno. Ne zdravite depresije z alkoholom.

Spremenite način razmišljanja, razmišljajte pozitivno

Postavite si majhne cilje, ki jih boste zmogli uresničiti. Ne obremenjujte se z nalogami, ki vas bodo še dodatno potrle, ali nalogami, ki jih ne boste mogli izpeljati. Svoja razmišljanja poskušajte usmeriti v prijetne stvari. Poskusite se s svojimi bližnjimi pogovarjati o stvareh, ki so vas po navadi veselile in zanimale.

Ne pozabite na telesno dejavnost

Ne zapirajte se v stanovanje in ne preležite celega dneva v postelji. Poskusite s kratkimi sprehodi v naravi ali z dejavnostmi, ki so vas včasih veselile. Ne obupajte, če ne boste takoj uspešni. Vzemite si dovolj časa.

Knjižica Depresija pri ženskah je izšla v Krkini zbirki V skrbi za vaše zdravje.