Znanost je že odkrila gene, ki vplivajo na to, da smo ljudje sramežljivi, odprti, konzervativni, avanturistični, odvisni od alkohola, cigaret … Ta odkritja odpirajo nove možnosti zdravljenja vseh bolezni, ki jih še vedno imenujemo duševne bolezni, čeprav niso nič manj telesne kot hemofilija, astma ali sladkorna bolezen.

Odkritje, ki je bilo objavljeno v ameriškem časopisu Science, je prva povezava med genetiko in možgansko aktivnostjo. Dr. Daniel Weinberger zatrjuje, da imamo vsi ljudje dva gena SLC6A4, po vsakem od staršev enega. Lahko sta dva dolga, dva kratka ali en dolg in en kratek. Ocenjujejo, da je 40 % genov kratkih.

Raziskave so pokazale, da so ljudje, ki imajo enega ali dva kratka gena, bolj dovzetni za depresijo in anksioznost kot ljudje z dvema dolgima genoma.

Gen vpliva na aktivnost serotonina, ki je pomemben za razpoloženje in občutek duševnega ravnovesja. Veliko antidepresivov povečuje njegove aktivnosti in s tem vpliva na lajšanje depresivnih simptomov.

Omenjeni gen določi količino proteina, ki prenaša serotonin od ene možganske celice do druge. Dolgi gen odredi več proteina, ta je tudi bolj učinkovit.

Sam gen sicer ni vzrok za anksioznost ali depresijo, ampak vpliva na človeka, da je v stresnih okoliščinah bolj podvržen naštetim boleznim. Statistično gledano bo med ljudmi s kratkim genom večji odstotek anksioznih ali depresivnih kot med ljudmi z dvema dolgima genoma.

Znanstveniki so testirali dve skupini ljudi. V eni je bilo 14 ljudi z dvema dolgima genoma, v drugi pa 14 ljudi z dvema ali enim krajšim genom.

Vsem so naredili magnetnoresonančno preiskavo, ki odkriva večjo možgansko aktivnost pri nekaterih aktivnostih in dražljajih. Pokazali so jim slike preplašenih ali jeznih človeških obrazov in zapisovali njihove reakcije. Znano je, da so ljudje občutljivi za izražanje čustev drugih.

Rezultati so pokazali, da ljudje s kratkima genoma bolj reagirajo na prestrašene ali jezne obraze. Pri njih je del možganov, ki je zadolžen za občutek tesnobe, reagiral močneje kot pri ljudeh z dvema dolgima genoma. Možgani druge skupine ljudi so prav tako reagirali, vendar veliko manj izrazito. To pomeni, da imajo ljudje z dolgima genoma manjšo biološko kapaciteto za občutek strahu in nelagodja.