Slabo razpoloženje, ki se pogosto pojavlja po praznikih, je pogosto kratkotrajno in mine, ko se vsakdanjik spet vrne v ustaljene tirnice. V teh primerih zato ne moremo govoriti o depresiji, ki bi zahtevala zdravniško obravnavo. Povsem drugače pa je, če tako razpoloženje traja dva tedna in smo v tem obdobju pesimistični, imamo težave s spanjem, izgubimo veselje za običajne dejavnosti in podobno. V takih primerih lahko govorimo o znakih depresije, ki je resno bolezensko stanje.

Diagnoza kronične bolezni poveča tveganje za nastanek depresije

Čeprav vzrok depresije še ni popolnoma znan, vemo, da je bolezen posledica različnih dejavnikov, najpogosteje genetskih in okoljskih. Dejavniki, povezani z večjim tveganjem za razvoj depresije, so družinska obremenjenost, ženski spol, starost (najredkeje se depresija pojavlja okrog 45. leta), izpostavljenost stresu, zelo pogosto pa tudi kronične bolezni, zlasti bolezni srca in žilja. Nekatere kronične bolezni lahko povzročijo depresijo zaradi neposrednega vpliva na fiziološke procese v osrednjem živčevju.

Informacija o kronični bolezni bolnika psihično obremeni, lahko se pojavi strah, poslabša se razpoloženje. Bolezen od bolnikov in njihovih družinskih članov pogosto zahteva veliko spremembo življenjskih navad, zaradi česar lahko dobijo občutek, da težav nimajo pod nadzorom, zato doživljajo nemoč. Razpoloženje bolnikov se lahko poslabša tudi zaradi občutkov krivde, če niso upoštevali zdravnikovih navodil ali so opustili zdrav način življenja. Trajnejša negativna čustvena stanja so izhodišče za razvoj različnih duševnih motenj, med katerimi je najpogostejša prav depresija.

Depresija je resna, vendar ozdravljiva bolezen

Depresijo lahko učinkovito zdravimo z antidepresivi, zdravili, ki ponovno vzpostavijo biokemično ravnovesje v možganih. Zdravniki jih predpisujejo glede na obliko in stopnjo depresije, pa tudi glede na to, kako se posameznik odzove na določeno zdravilo. Najpogosteje uporabljeni antidepresivi so selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina, na primer sertalin. Sodobni antidepresivi, med katere spada tudi sertalin, so varni in učinkoviti. Nezaželeni učinki so blagi, nenevarni in minejo v prvih dveh tednih zdravljenja.

Učinek antidepresivov ne nastopi takoj, ampak se pojavi po dveh ali več tednih zdravljenja. Pomembno je, da jih jemljete tudi, ko se že dobro počutite. Nadaljevalno zdravljenje po zdravnikovih navodilih zmanjša možnosti, da se bo depresija ponovila.

Če ste kdaj že bili depresivni, bo zdravljenje dolgotrajnejše, v vsakem primeru pa bo trajalo vsaj 6 do 8 mesecev. Brez posveta z zdravnikom antidepresivov ne prenehajte jemati.

Kaj lahko naredijo svojci depresivnega bolnika?

Pomembno je, da tudi bolnikovi svojci depresijo prepoznajo kot bolezen in je ne pripišejo le začasni žalosti. Občutke utrujenosti, izčrpanosti, odvečnosti, nevrednosti, obupa in nemoči je treba prepoznati kot del bolezenske slike. Ti občutki bodo bledeli in izginjali, ko bo zdravljenje učinkovito. To je mogoče pospešiti, če si bolniki ne postavljajo težko dosegljivih ciljev in si ne nalagajo prevelikih odgovornosti, če od sebe ne pričakujejo preveč, če se udeležujejo dejavnosti, ki jih razvedrijo, če skrbijo za svoje telesno počutje in kondicijo … Pri vsem tem jih lahko svojci spodbujajo. Zelo pomembno je tudi, da o svojih težavah govorijo, zato naj jim svojci prisluhnejo, predvsem pa naj jim verjamejo, da se v resnici počutijo tako slabo, kot pripovedujejo. Naj jih ne obtožujejo, da niso tako bolni, kot pripovedujejo, da nimajo »trdne volje«, da se ne morejo »spraviti skupaj«. Do bolnikov naj ne bodo nestrpni, ampak naj spodbujajo prepričanje, da je depresija sicer huda, vendar le začasna bolezenska motnja, ki se bo z zdravljenjem izboljšala.

Depresija ni navadna žalost, ki jo po izgubi ali porazu doživi vsak vsaj nekajkrat v življenju. Tudi ne gre za šibek značaj ali stanje, ki bi ga lahko odpravili z močnejšo voljo. Depresija ne izbira spola niti poklica niti izobrazbe niti starosti niti družbenega položaja. Prizadene lahko vsakogar.