Starostnike spremljajo različne bolezni, vse pogosteje jih pesti demenca, nekatere tudi depresija. Podatki kažejo, da se pogostost duševnih težav v starosti močno povečuje. Demenca in depresija sta najpogostejši, ne prizadeneta pa le starostnikov, ampak tudi njihove svojce, ki so običajno v najbolj aktivnem obdobju in zato tudi najbolj obremenjeni. Ker se simptomi depresije in demence pogosto prepletajo, ni vedno preprosto razlikovati med depresijo in začetnimi spremembami pri demenci, čeprav je prav to ključno za pravočasno in pravilno zdravljenje.

Depresija pri starostnikih je pogost, a velikokrat spregledan pojav, saj se večkrat zamenjuje ali povezuje z drugimi težavami, s katerimi se srečujejo. Zmotno jo je obravnavati kot nekaj normalnega ali celo pričakovanega. Izredno pomembno jo je prepoznati in zdraviti, saj je pogosteje kot v mlajših obdobjih povezana s samomorom in drugim tveganim vedenjem.

Pri starostnikih pogosto govorimo tudi o demenci. To je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Zato bolniku in njegovim svojcem neizogibno spremeni življenje.

Depresija

Depresija je zelo pogosta čustvena motnja, ki se kaže na različne načine, vselej pa vpliva na človeka v celoti – na njegovo razpoloženje, počutje, mišljenje in vedenje. Vpliva na to, kaj mislimo o sebi in svojem življenju, kako čutimo in kako doživljamo svet okrog sebe, vpliva na naš spanec, apetit in dogajanje v telesu. Depresija ni le prehodna slaba volja ali bežno žalostno razpoloženje. Depresivni ljudje sami sebe ne morejo prisiliti, da bi se počutili bolje. Zanje je značilno, da močno občutijo posamezne znake in mučnost depresije, medtem ko drugi ljudje teh znakov pri njih skoraj ne opazijo. Tudi zdravnik večine znakov, s katerimi se kaže depresija, z običajnimi preiskavami ne more odkriti.

Če predolgo občutimo žalost ali depresivno razpoloženje, je zelo pomembno, da se o svojih težavah pogovorimo z drugimi ljudmi. Čim bolj podrobno jih opišimo tudi zdravniku, pri katerem poiščemo pomoč. Pomembno je, da mu razkrijemo vse svoje težave, tudi tiste, ki se nam zdijo nepomembne.

Vzroki za depresijo so različni in se med seboj pogosto povezujejo. Na nastanek vpliva troje dejavnikov: prirojene in pridobljene lastnosti ter življenjske okoliščine. Pomembno vlogo imajo tudi človekove osebnostne lastnosti. Bolj ranljivi so ljudje, ki ne zaupajo vase in v svoje sposobnosti in katerih pogled nase in na svet je prežet s pesimizmom.

Sprožijo jo lahko tudi:

• težke življenjske okoliščine (npr. pomanjkanje denarja, invalidnost, osamljenost),
• nekatere telesne bolezni (npr. kronične bolezni),
• stresni dogodki in izgube (npr. izguba svojca ali prijatelja, upokojitev),
• nekatere vrste zdravil.

Včasih jasnega vzroka ni mogoče odkriti, vendar je treba depresijo vseeno prepoznati in zdraviti.

Depresija lahko napoveduje demenco

Uspešno zdravljenje depresije lahko izboljša tudi z njo povezane motnje spomina. Vendar pa se pozneje pri teh bolnikih demenca pojavi pogosteje kot pri starejših, ki niso bili depresivni. To seveda ne pomeni, da se pri vseh, ki so bili depresivni, razvije demenca. To se zgodi le pri manjšem deležu bolnikov. Ni pa še povsem jasno, ali je depresija začetni znak demence ali pa je morda depresija, zlasti dolgotrajna in nezdravljena, dejavnik tveganja za nastanek demence.

Zaradi podaljševanja življenjske dobe pogostost demence izjemno hitro narašča, saj vsakih pet let življenja več približno podvoji verjetnost za nastanek demence.

Depresija je pomemben dejavnik tveganja za možgansko kap, primerljiva je s kajenjem in sladkorno boleznijo. Posledica možganske kapi je lahko tudi žilna (vaskularna) oblika demence. Poleg tega je znano, da že prva epizoda depresije povzroči približno 4-odstotno zmanjšanje hipokampusa, to je dela možganov, ki je pomemben za uspešno delovanje spomina. Dolgotrajna depresija ima verjetno še večji vpliv. Prav zmanjšanje hipokampusa je tudi eden prvih znakov Alzheimerjeve bolezni.

Svetovna zdravstvena organizacija poziva k boljši dostopnosti zdravljenja za ljudi z depresijo in drugimi duševnimi motnjami. Na svetu namreč zaradi depresije trpi več kot 300 milijonov ljudi. Duševne motnje so vse pogostejše tudi v Sloveniji – vsak tretji Slovenec jih doživi vsaj enkrat v življenju.

Načini zdravljenja depresije

Zdravljenje depresije je lahko zelo uspešno tudi pri starejših, zato ga je dobro začeti čim prej. Če naš osebni zdravnik ali psihiater oceni, da se soočamo z depresijo, nam lahko pomaga na različne načine.

• Predpiše nam antidepresive. Na razpolago je vse več učinkovitih zdravil, ki pomagajo izboljšati počutje, če jih jemljemo v skladu z zdravnikovimi navodili, in ne povzročajo odvisnosti.
• Napoti nas na psihološko svetovanje ali psihoterapijo, kjer se lahko pogovorimo o svojih težavah in poiščemo boljše načine njihovega reševanja.
• Predlaga nam kombinacijo obeh oblik zdravljenja, ki je pri večini najuspešnejša. Zdravila omilijo in odpravijo bolezenske znake, psihoterapija pa nam pomaga pri učinkovitejšem spopadanju z življenjskimi težavami.

Kako si lahko pomagamo sami?

• Poučimo se o depresiji.
• Spregovorimo o težavah in podporo poiščimo pri svojcih in prijateljih.
• Skrbimo za zdravo prehrano.
• Skrbimo za telesno aktivnost in dovolj počitka.
• Ne posegajmo po alkoholu.
• Ukvarjajmo se s hobiji (npr. z vrtnarjenjem, branjem, ročnimi spretnostmi, glasbo).
• Vključimo se v prostovoljske aktivnosti.
• Poiščimo strokovno pomoč, ko jo potrebujemo.
• Ne pozabimo na humor in pozitivno razmišljanje.

Demenca

Demenca je splošen izraz za izgubo spomina in drugih intelektualnih zmožnosti. Je dovolj resne narave, da ogrozi vsakdanje življenje. Demenca je bolezen starosti, saj se s starostjo tveganje za njen nastanek povečuje. Po nekaterih podatkih ima demenco 1 % ljudi pred 65. letom starosti, po 65. letu pa ta odstotek strmo raste. Po 90. letu bolezen prizadene kar 60 % ljudi. Poznamo dve obliki Alzheimerjeve bolezni:

• zgodnjo obliko pred 65. letom,
• pozno obliko po 65. letu.

Izid je slabši pri zgodnji obliki, saj bolezen hitreje napreduje. Pri tej obliki ima pomembno vlogo genetska nagnjenost k bolezni.

Pri starostnikih so najpogostejši prvi znak demence resne motnje spomina, ki se pri veliki večini postopoma slabšajo.

Zdravila lahko upočasnijo in pomembno izboljšajo kakovost življenja bolnikov z demenco in njihovih skrbnikov.

Zgodnje prepoznavanje demence je ključno

Zgodnja in natančna diagnoza Alzheimerjeve bolezni in drugih oblik demence je pomemben korak pri določitvi ustreznega zdravljenja, nege in podpore. Najočitnejši bolezenski znak je izguba spomina. V začetni fazi je prizadet predvsem kratkoročni spomin, to je spomin za nedavne dogodke. Spremembe lahko opazijo bolniki sami, predvsem pa njihovi svojci. Spomin za oddaljene dogodke je prizadet šele v kasnejših fazah. Pogosto je prizadeta bolnikova orientacija, najprej v času, kasneje tudi v prostoru.

10 znakov, ki opozarjajo na demenco

• Spremembe v pomnjenju, ki otežijo vsakdanje življenje.
• Težave pri načrtovanju aktivnosti ali pri reševanju težav.
• Težave pri opravljanju vsakdanjih opravil.
• Časovna in prostorska zmedenost.
• Težave pri razumevanju vizualnih podob in prostorskih razmerij.
• Težave pri govorjenju ali pisanju.
• Pospravljanje stvari na nenavadna mesta in pozabljanje svojih zadnjih korakov.
• Zmanjšana ali slabša razsodnost.
• Umik iz delovnih ali družabnih aktivnosti.
• Spremembe v razpoloženju in osebnosti.

Kako lahko preprečimo demenco

Smernice kažejo, da bo čez nekaj let dementen že vsak tretji človek. Kaj torej storiti, da bi demenco preprečili ali upočasnili njen začetek? Pomembno je, da skušamo čim dlje ostati telesno in duševno dejavni. Raziskave so pokazale, da je tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni manjše pri družabnih osebah, ki berejo, igrajo namizne igre, rešujejo križanke ali igrajo inštrument. Začetek bolezni lahko na kasnejši čas prestavijo tudi uravnotežena prehrana, v kateri je dovolj mineralov in vitaminov, redna telesna vadba in strogo izogibanje škodljivim razvadam, kot sta kajenje in pitje alkohola.

Zdravljenje demence

Na voljo so zdravila, ki demence sicer ne zdravijo, upočasnijo pa njeno napredovanje in za nekaj časa lahko izboljšajo simptome. Zdravila so učinkovitejša v zgodnejši fazi bolezni, zato je zgodnje odkrivanje demence zelo pomembno. Predpiše jih specialist psihiater ali nevrolog, pozneje pa tudi osebni zdravnik. So varna in se lahko jemljejo skupaj z drugimi zdravili.

Vsaka pozabljivost še ni demenca

Pomembno je ločevati med normalno, starostno in bolezensko pozabljivostjo. S pozabljivostjo se namreč soočamo vse življenje. Običajno ne vpliva pomembno na naše dnevne aktivnosti in delovno sposobnost. Motnje spomina pa so lahko zelo značilen znak demence, ki se pojavi že na začetku bolezni. Zaradi težav s spominom se pogosto pritožujejo tudi depresivni bolniki, vsaj deloma najbrž zato, ker so črnogledi in jih zaskrbi že običajna pozabljivost. Pri hujših oblikah depresije pa se motnje spomina zares pojavijo. Bolniki z depresijo težko ohranjajo potrebno pozornost, obdelajo in tudi zapomnijo si manj podatkov, vendar pa naučene podatke lahko ohranijo v spominu.

	Depresija	Demenca
Nedavni, davni dogodki	Neenakomeren priklic dogodkov iz različnih življenjskih obdobij.	Običajno se težje spomnijo dogodkov zadnjih dni kot starejših dogodkov.
Priklic s pomočjo ključnega podatka	Pomoč praviloma izboljša priklic (»na koncu jezika«).	Pomoč pogosto ne izboljša priklica.
Kritičnost do motnje spomina	Pozabljivost se zdi hujša bolniku kot bližnjim.	Pogosto se ne zavedajo, na to jih opozorijo bližnji.

Razlike pri pomnjenju med depresijo in demenco

Depresivni ljudje si hitreje zapomnijo podatke, katerih čustvena vrednost se ujema z njihovim razpoloženjem, zato si prej zapomnijo neprijetne dogodke.

Pri bolnikih z značilno klinično sliko Alzheimerjeve bolezni, ki je najpogostejša oblika demence, je v začetnih stadijih bolezni obdelava podatkov ustrezna do trenutka, ko bi se moral oblikovati dolgotrajni spominski zapis. Ker tega ni, tudi pravilen priklic podatkov ni mogoč.

Kako bolezni vplivata na svojce

Poudariti je treba, da demenca in depresija ne prizadeneta samo bolnika, ampak tudi bližnje, ki zanj skrbijo. Prva huda preizkušnja je soočenje z boleznijo in njenimi posledicami. Pri demenci je skrb za obolelega z napredovanjem bolezni vse bolj obremenjujoča, saj postaja povsem odvisen od tuje pomoči. Za bolnika je najbolje, da čim dlje ostane v domačem okolju, vendar je nastanitev v domu starejših občanov včasih neizogibna.

Skrb za obolelega predstavlja hudo duševno in telesno obremenitev, zato svojci potrebujejo veliko razumevanja in podpore. Seznanjeni morajo biti z značilnostmi in potekom bolezni, da čim lažje in čim bolj kakovostno skrbijo za obolelega.