Depresija lahko kadarkoli v življenju prizadene skoraj petino sicer zdravih ljudi. Ženske obolevajo dvakrat pogosteje kot moški, na kar poleg dednih dejavnikov vplivajo še ženski spolni hormoni, vrsta stresa in načini, kako se ženske spopadajo s stresnimi situacijami. Tudi simptomi depresije so pri ženskah lahko drugačni kot pri moških. Pri ženskah se pogosteje pojavlja sezonska oblika depresija, na primer pozimi, ko je manj sonca in dnevne svetlobe. Pogostejše so tudi atipične oblike, kar pomeni, da motnja poteka drugače, kot si jo običajno predstavljamo. Kaže se lahko kot pretirana potreba po spanju, povečan apetit in porast telesne teže, razdražljivost in napetost.

Depresija pri moških

Značilni znaki depresije pri moških so zmanjšana toleranca za stresne dogodke, napadi jeze, povečana razdražljivost, občutek izgorelosti, pretirana telesna dejavnost, nasilnost, zloraba alkohola in drog. Moški se pogosteje pritožujejo nad utrujenostjo, razdražljivostjo, izgubo interesa za prijetne stvari in motnjami spanja, manj pa nad občutki nevrednosti in krivde. Namesto da bi prepoznali svoje občutke in ukrepali, se nekateri zakopljejo v delo ali pa se vedejo popolnoma neustrezno.

Depresija pri starostnikih

Pogosta je tudi depresija pri starostnikih, vendar je velikokrat spregledana, saj se zamenjuje ali povezuje z drugimi težavami. Njeno prepoznavanje in zdravljenje pa je izrednega pomena, saj je pogosteje kot v mlajših obdobjih povezana s samomorom in drugim tveganim vedenjem. Še posebej moramo biti pozorni na bolnike s sladkorno ali srčno boleznijo, saj se depresija pri njih pojavlja dvakrat pogosteje kot v splošni populaciji, po miokardnem (srčnem) infarktu pa kar trikrat pogosteje.

Depresijo lahko zdravimo, vendar jo moramo najprej prepoznati. V reviji Različni obrazi depresije pišemo o tem, kaj je depresija, zakaj nastane in kako jo zdravimo. Predstavljamo tudi nekaj nasvetov, kako si ob depresiji vrniti veselje do življenja.