Kar polovica bolnikov s Parkinsonovo boleznijo se sooča tudi z depresijo. Zato je prav, da se ob 11. aprilu, svetovnem dnevu Parkinsonove bolezni, ki ga je določila Svetovna zdravstvena organizacija, spomnimo na izzive, s katerimi se vsak dan soočajo bolniki in njihovi svojci. 11. april pa ima še dodatno simboliko, saj je tudi rojstni dan angleškega zdravnika dr. Jamesa Parkinsona, ki je leta 1817 napisal kratek esej, v katerem je prvi popisal simptome Parkinsonove bolezni.

Parkinsonova bolezen je napredujoča motnja osrednjega živčevja, ki prizadene bolnikov um in osebnost. Povzroči jo pomanjkanje dopamina, zelo pomembnega živčnega prenašalca. V kliničnem smislu so za bolezen značilni štirje glavni simptomi: tresavica (tremor), togost (rigidnost), upad števila spontanih gibov (bradikinezija) in prizadeto ravnotežje (posturalna nestabilnost). Ostali znaki in simptomi so kronično zaprtje, mikrografija, anksioznost, depresija, demenca, paranoja, motnje spanja, težave pri uriniranju, inkontinenca in drugi. V Sloveniji živi približno 5000 bolnikov s to boleznijo.

Ali ste vedeli?

Zmerno pitje kave lahko zmanjša tveganje za Parkinsonovo bolezen.

Tulipan za Parkinsonovo bolezen

Zgodba o tulipanu kot simbolu Parkinsonove bolezni sega v leto 1980, ko je nizozemski vrtnar J. W. S. Van der Wereld, ki je prav tako zbolel za Parkinsonovo boleznijo, vzgojil rdeče-bel tulipan, ki je na vrtnarskih razstavah dobil številne nagrade. Na svetovnem kongresu Parkinsonove bolezni v Luksemburgu 11. aprila 2005 pa je bil tulipan izbran za simbol te bolezni.

Zdravljenje z različnimi zdravili je simptomatsko in prilagojeno posamezniku. Zdravila prve izbire so dopaminski agonisti.