Po mnenju zahodnih strokovnjakov se Azijci za svoje zdravje v veliki meri lahko zahvalijo prav rižu. To žito vsebuje 1410,95 kJ (337 kcal) na 100 g, v tej količini pa je še približno 7 g rastlinskih beljakovin, 0,4 g maščob, 80 g ogljikovih hidratov in 1 g vlaknin (integralni riž 1,9 g). Riž, ki je bogat s sestavljenimi ogljikovimi hidrati in rastlinskimi beljakovinami, vsebuje malo maščob, poleg tega pa je bogat vir vitaminov (zlasti skupine B) in mineralov.

Poleg tega je nasiten – srednje velika porcija, približno 80 g, ima le 1172,3 kJ (280 kcal). K večji energetski vrednosti riževih jedi prispevajo predvsem priloge; povprečna rižota ima na primer od 1674,7 do 2512,08 kJ (400–600 kcal). Dobra novica je, da riž ne vsebuje glutena, na katerega so številni ljudje alergični (glutenska intoleranca), vsebujejo pa ga številna druga žita. Je tudi prijetnega okusa in lahko prebavljiv.

Rižev sluz in juho priporočajo pri driskah ter težavah s črevesjem in prebavili. Nič čudnega, da je riž cenjen pri športnikih, poznavalci pa ga priporočajo tudi vsem, ki imajo naporno intelektualno delo. Dr. Oliviero Scalutti s klinike v Bergamu študentom, ki se nameravajo po kosilu posvetiti študiju, priporoča krožnik zelenjavne rižote in kozarec mleka ali sadnega soka. Po tem obroku smo siti, ne čutimo značilne popoldanske utrujenosti, naše intelektualne sposobnosti pa so na zavidljivi ravni.

Riž ima torej kar nekaj prednosti pred testeninami, le priprava je malce dolgotrajnejša. Če smo v časovni stiski, se lahko odločimo za predkuhan riž (paraboiled).