Zgago lahko spremljajo še kisel ali grenek okus, zadah, vračanje hrane v usta, bruhanje, pekoč jezik in razjede v ustih.

Refluksna bolezen požiralnika spada med pogostejše zdravstvene tegobe sodobnega časa. Zanjo je značilno vračanje želodčne ali dvanajstnikove vsebine v požiralnik. Številne raziskave kažejo, da je bolnikov s to boleznijo vedno več, medtem ko število obolelih z ulkusno boleznijo ne narašča.

Refluksna bolezen požiralnika je kronična bolezen, zaradi katere bolniki prihajajo k zdravniku tudi večkrat na leto, stopnja bolezni pa se večinoma ne spremeni. Razvijejo se vnetne spremembe sluznice požiralnika, ki pa so različnih stopenj. Zaradi dolgotrajnega refluksa in dražečega učinka na požiralnik lahko pride do spremembe epitelija v spodnjem delu požiralnika, do tako imenovanega Barrettovega požiralnika. Spremembe odkrijemo vsaj pri 10 % bolnikov s hudim refluksnim ezofagitisom. Zgodnje odkrivanje Barrettovega požiralnika je pomembno tudi zaradi možnosti nastanka raka, ki se lahko pojavi kot posledica teh sprememb. Verjetnost za nastanek raka požiralnika se poveča celo za 40 %.

Vzroki za pojav zgage

• Nenormalna motorika požiralnika.
• Vračanje želodčne vsebine v požiralnik.
• Neposredno draženje požiralnika.

Težave lahko poslabšajo nekatera živila in pijače (npr. paradižnik, čebula, česen, por, sokovi iz južnega sadja, pijače s kofeinom in gazirane pijače, živila, ki vsebujejo poprovo meto, čokolada in žvečilni gumi).

Ali ste vedeli?

• Glavni vzrok vračanja hrane v požiralnik je oslabljeno delovanje spodnje požiralnikove ožine, kar pomeni, da gladkomišični zažemek med potovanjem hrane ne deluje pravilno.
• Hrana se lahko vrača v požiralnik največ pet minut po obroku. To je običajni ali fiziološki refluks.
• Vloga okužbe z bakterijo H. pylori pri refluksni bolezni požiralnika še ni jasna. Nekateri raziskovalci so dokazali, da uspešno zdravljenje okužbe pri bolnikih z ulkusno boleznijo privede do poslabšanja simptomov refluksne bolezni.
• Posledica kroničnega vračanja hrane v ustno votlino so lahko hripavost, kronični kašelj, astmi podobne težave ter okvarjeno zobovje.
• Skozi odprtino v trebušni preponi lahko del želodca zdrkne v prsni koš. Pojavi se imenuje požiralnikova kila ali hiatalna hernija. Stanje ni nujno povezano z refluksom, saj je lahko požiralnikov zažemek nespremenjen, le da se nahaja v prsnem košu.

Kako si lahko pomagamo sami?

• Spremenimo prehranjevalne navade! Jejmo manj mastno in začinjeno hrano, izogibajmo pa se tudi živil, ki napenjajo (npr. stročnice, zelje).
• Skrbimo za primerno telesno težo.
• Pripravimo si manjše obroke, zadnjega pojejmo vsaj 3 do 4 ure pred spanjem.
• Če imamo težave pred spanjem, privzdignimo vzglavje, tako da imamo glavo više od trupa.
• Nosimo udobna, ne pretesna oblačila in ne zategujmo pasov, da bi poudarili vitkost.
• Ne sklanjajmo se, če ni potrebno, in ne dvigujmo težkih bremen.
• Težave si lahko olajšamo z zaviralci protonske črpalke, antacidi in zaviralci histaminskih receptorjev H₂.

Kdaj moramo nujno obiskati zdravnika?

Obisk pri zdravniku je potreben, če so težave pogoste in ne izginejo kljub spremenjenemu načinu življenja in samozdravljenju.

Zdravnik refluksno bolezen požiralnika potrdi z endoskopijo požiralnika (gastroskopija), merjenjem kislosti v spodnji tretjini požiralnika (pH-metrija) in merjenjem delovanja spodnjega požiralnikovega zažemka (manometrija). Gastroskopija odkriva zaplete bolezni, omogoča odščip sluznice in pregled pod mikroskopom (histološka analiza). Opravijo jo, če težave trajajo dalj časa ali če prvotno zdravljenje ni uspešno ali pa so se pojavili alarmni znaki (kri v blatu, bruhanje krvi, moteno požiranje idr.), o katerih lahko presodita bolnik in lečeči zdravnik.

Zdravljenje

Zdravnik predpiše zdravljenje na osnovi endoskopsko opredeljene bolezni. Endoskopijo naredi pri vseh bolnikih, tudi pri mlajših, saj lahko pravočasno zdravljenje določenih želodčnih težav zmanjša tveganje za razvoj raka kasneje v življenju.