Po dolgem in vročem poletju se včasih vreme skoraj čez noč spremeni in prinese dež, mraz in veter. Prideta jesen in zima, obdobji, ko je prehlad pogostejši. Čeprav se lahko pojavi v vseh letnih časih, je najpogostejši v mrzlih mesecih, zato pravimo, da spada med sezonska obolenja. Ljudje se takrat običajno več zadržujemo v zaprtih prostorih, kjer hitreje pride do okužbe. Poleg tega je zaradi hladnega vremena nosna sluznica bolj suha in zato dovzetnejša za virusne okužbe.

Kaj povzroča prehlad?

Prehlad povzročajo virusi, ki napadajo predvsem zgornje dihalne poti. Najpogosteje gre za okužbe sluznice žrela, nosu in obnosnih votlin. Povzroča ga več kot 200 različnih virusov. Med njimi jih je največ iz družine rinovirusov (gr. rhin, nos), ki povzročajo od 30 do 50 % vseh prehladov pri odraslih. Zaradi njihove številčnosti in raznovrstnosti ter nenehnega spreminjanja genetskih značilnosti, kar vodi v nove podtipe virusov, nikoli ne postanemo popolnoma odporni proti njim. Zato se vedno znova okužimo in zbolimo.

Za prehladom najpogosteje zbolijo otroci. Majhni otroci zbolijo do 8-krat na leto, 12-letniki pa le še 2-krat. Ženske, posebno med 20. in 30. letom, pogosteje obolevajo za prehladom kot moški, najverjetneje zaradi tesnejšega stika z otroki. Starejši od 60 let pa v povprečju zbolijo manj kot enkrat na leto.

Kako prepoznati prehlad?

Vsakdo se je zagotovo že srečal s prehladom, vendar ga nekateri še vedno ne ločijo od gripe, ki je prav tako značilna za hladno obdobje.

Ko virus prehlada pride v nosno sluznico ter sluznico žrela in obnosnih sinusov, se začne razmnoževati, kar sproži odgovor obrambnega sistema telesa. Pojavijo se značilni znaki: najprej pekoča bolečina v žrelu in boleče požiranje, nato zamašen nos, izcedek iz nosu, pozneje še kašelj. Te znake lahko spremlja splošna utrujenost, predvsem pri otrocih tudi zmerno zvišana telesna temperatura.

Znaki prehlada se največkrat pojavijo 2 do 3 dni po okužbi in trajajo od 7 do 10 dni. Virus se dobro prilagodi svojemu gostitelju. Povzroči blage bolezenske znake, ne pa tolikšne oslabelosti, da bi bolnik obležal, s čimer bi bilo onemogočeno prenašanje virusa. Le nekateri ob močnejšem prehladu obležijo v postelji z glavobolom, bolečinami in vročino.

Gripo spremlja izrazito suh kašelj, ki se pogosto razvije v hujšo obliko, medtem ko je za prehlad značilno le pokašljevanje. Kihanje, zamašen nos in vneto žrelo so značilni znaki prehlada, pri gripi pa se pojavljajo le včasih. Gripo lahko od prehlada ločimo tudi po tem, da se bolezenski znaki pojavijo nenadoma, pri prehladu pa počasi in se stopnjujejo.

Se prehladu lahko izognemo?

Prehladu se je mogoče izogniti z zdravim načinom življenja – poskrbimo za zdravo, s sadjem in zelenjavo bogato prehrano, za veliko gibanja na svežem zraku in dovolj spanja. Izogibamo se razvadam, kot sta pitje alkoholnih pijač in kajenje, ter stresu. Najboljša obramba je namreč učinkovit imunski sistem. Tudi raziskave so pokazale, da so ljudje, ki so izpostavljeni duševnemu stresu, dovzetnejši za prehlad. Ob hitrem življenjskem ritmu pogosto pozabimo na zdravo življenje, obrambne sposobnosti našega telesa oslabijo in hitro se lahko pojavi prehlad.

Umivanje rok je pomembno

Prehladu se lahko izognemo tudi z ustreznimi ukrepi, ki zmanjšujejo možnost prenosa virusov. Umivanje rok je pomembno, kadar smo v stiku z bolno osebo (npr. po negi prehlajenega otroka) ali ko smo v stiku z okuženimi predmeti. Izogibati se moramo zaprtim prostorom, kjer je veliko ljudi (npr. kinodvoranam, gledališčem, avtobusom, trgovinam). Priporočljivo se je tudi čim bolj izogibati stiku z okuženimi površinami, kot so kljuke, stikala, stopniščne ograje.

Katera zdravila pomagajo pri prehladu?

Zdravila, ki bi pozdravilo prehlad, ni, z nekaterimi lajšamo lahko pa bolezenske znake. Pravilna in zgodnja obravnava prehlada do določene stopnje celo prepreči morebitne zaplete – bakterijske okužbe, ki zahtevajo obisk pri zdravniku.

Za zdravljenje prehlada je jemanje antibiotikov nesmiselno, ker ne uničujejo virusov. Zdravnik jih običajno predpiše le takrat, kadar zaradi oslabljenega imunskega sistema pride do bakterijske superinfekcije – najpogosteje do vnetja sinusov, bronhitisa ali pljučnice.

Kaj lahko storimo sami?

Slabo počutje, zmerno zvišana telesna temperatura (do 38 °C), nahod in kašelj niso vzrok za obisk zdravnika. Težave si poskušamo olajšati z zdravili, ki jih v lekarni kupimo brez recepta.

Za zniževanje zvišane telesne temperature in lajšanje bolečin je na voljo Daleron, bolečine v žrelu pa bodo ublažili izdelki iz družine Septabene. Suh in dražeč kašelj, ki moti počitek in nas dodatno izčrpava, lahko lajšamo z izdelki iz družine Panatus.

Med izdelki iz zdravilnih rastlin lahko izberemo trpotčev sirup Herbion, ki blaži suh kašelj, ali jegličev sirup Herbion, ki lajša izkašljevanje pri produktivnem kašlju.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.