Zakaj tako pogosto zbolimo za prehladom

Prehlad je akutno obolenje dihal, ki je posledica virusne okužbe sluznice žrela, nosu in obnosnih votlin. Povzroča ga več kot 200 različnih virusov, najpogostejši pa so iz družine rinovirusov. Proti virusom prehlada predvsem zaradi njihove raznovrstnosti nikoli ne postanemo popolnoma odporni. Preboleli prehlad, ki ga je povzročil eden od virusov, še ne pomeni odpornosti proti vsem ostalim vrstam. To je tudi glavni razlog, da lahko večkrat zbolimo.

Ali zbolimo, če nas zebe

Kljub splošnemu prepričanju, da se prehladimo, če nas zebe, to ne drži. Prehlad povzroči okužba. Njen vir so bolniki, ki imajo znake prehlada, pa tudi tisti, ki okužbo prebolevajo brez kliničnih znakov. Res pa je, da se pri močnejši podhladitvi zaradi zmanjšane odpornosti poveča dovzetnost za okužbo.

Znaki prehlada so dobro poznani

Znaki se navadno pojavijo dva do tri dni po okužbi in trajajo sedem do deset dni, včasih tudi dva tedna. Pridružijo se lahko glavobol, nelagodno počutje, bolečine v mišicah in sklepih ter rahlo zvišana telesna temperatura, slednja predvsem pri otrocih.

Prehlad se začne s slabim počutjem in izcedkom iz nosu, ki je najobilnejši drugi ali tretji dan. Sočasno nastopijo bolečina ali skelenje v žrelu in občutek suhega žrela. Koža in sluznica nosu ter sluznica žrela pordijo. Četrti dan se zlasti ponoči pojavi suh in dražeč kašelj. Lahko je škodljiv, saj poškoduje sluznico dihalnih poti, poleg tega pa izčrpava in moti naš počitek. Razvije se lahko v produktivnega, pri katerem se izloča velika količina sluzi.

Kako zdravimo prehlad?

Zdravil proti povzročiteljem prehlada ni. Z zdravili za samozdravljenje, ki jih brez recepta dobimo v lekarni, lahko lajšamo bolezenske znake. Pravilno in zgodnje zdravljenje do neke mere prepreči tudi morebitne zaplete – bakterijske okužbe, ki zahtevajo obisk pri zdravniku. Pomembno je tudi, da počivamo in dovolj pijemo.

Kako preprečiti prehlad?

Virusi prehlada se prenašajo s kužnimi kapljicami, ki se širijo s kihanjem, kašljanjem, govorjenjem, pa tudi s posrednimi in neposrednimi stiki (npr. prek kljuk, skodelic, pisarniškega pribora). Viruse z rokami prenesemo na nosno sluznico in očesno veznico. Zato je izrednega pomena redno umivanje rok z milom in toplo vodo. Pomembno je tudi, da se z rokami ne dotikamo oči in nosu. Če je le možno, se izogibamo tesnim stikom z ljudmi, ki imajo bolezenske znake. Ključna je tudi higiena kašlja. Kadar kašljamo ali kihamo, si usta in nos zakrijemo s papirnatim robčkom in ga takoj po uporabi odvržemo v koš. Če robčka nimamo, lahko kihnemo ali zakašljamo v zgornji del rokava.