Težave zaradi motenj v prekrvitvi možganov so pogostejše pri ljudeh po 45. letu. K temu lahko dodatno pripomorejo zvišan krvni tlak in bolezni srca, sladkorna bolezen in dedna nagnjenost. Za boljše telesno, duševno in družbeno zdravje lahko veliko storimo že z opustitvijo kajenja, zmanjšano uporabo živalskih maščob, več vlakninami v prehrani, redno telesno dejavnostjo in skrbjo za letom primerno telesno težo. Toda vse to že dobro vemo. Pa to tudi zares upoštevamo?

Pri lajšanju težav zaradi motene prekrvitve možganov pomaga tudi dvokrpi ginko (Ginkgo biloba), ki je najstarejša še živeča drevesna vrsta na svetu. Fosilni ostanki listov te rastline pričajo, da je obstajala že pred 213 milijoni let. To pomeni, da je s svojimi značilnimi pahljačastimi zelenimi listi in častitljivo višino do 30 ali 40 metrov krasil že resnični jurski park. Posamezno drevo lahko doseže starost več kot 1000 let, zato je ginko med vsemi poznanimi rastlinskimi vrstami najdragocenejša vez med sedanjostjo in daljno preteklostjo.

Uporaba ginka v medicinske namene se je začela že 2800 let pred našim štetjem. Omenja se predvsem uporaba listov in plodov zaradi protimikrobnega in protivnetnega učinka ter širjenja žil. Sprva precej neobdelane ginkove liste so danes zamenjali kakovostni standardizirani izvlečki. Njihova klinična uporabnost je bila v zadnjih 30 letih dokazana v več kot 300 kliničnih raziskavah. Učinkovine v izvlečku izboljšujejo prekrvljenost možganov ter njihovo oskrbo s kisikom in glukozo. Tako zavirajo pešanje kratkoročnega in dolgoročnega spomina, izboljšujejo koncentracijo, odpravljajo vrtoglavico, zvonjenje v ušesih, težave v ravnotežju ter blažijo depresivno počutje in občutek strahu. Nekatere klinične raziskave so pokazale blago izboljšanje simptomov Alzheimerjeve bolezni. Izvleček odpravlja tudi težave, povezane z moteno prekrvitvijo okončin, kot so bolečine v nogah pri hoji, otekanje nog, občutek hladnosti okončin in krčne žile.