Jesen že odločno trka na vrata in brezskrbni trenutki, ki smo jih preživeli pod žgočim soncem na morju ali v gorah, so postali lep spomin. Spet smo se vrnili v običajno življenje, ukvarjamo se z vsakodnevnimi težavami, ki nam marsikdaj povzročajo tudi stres. Po nekaj tednih v službi se pojavijo prvi znaki utrujenosti, pešati začneta tudi spomin in koncentracija. Sodelavci govorijo o pošti, ki so nam jo poslali, vendar se je ne spomnimo, prijatelji nas opomnijo na dogovorjeno srečanje, o katerem nič ne vemo … Zato se včasih vprašamo, ali naši možgani sploh še opravljajo svoje naloge.

Povezava med možgani in spominom

Možgane sestavlja na milijarde živčnih celic, ki so zadolžene za različna opravila. Nekatere sodelujejo pri mišljenju, učenju in pomnjenju, druge pri orientaciji in čutnih zaznavah. Delujejo kot majhne tovarne: sprejemajo pošiljke, ustvarjajo energijo, sestavljajo opremo in odvažajo odvečne snovi. Razvrščajo in skladiščijo informacije ter komunicirajo z drugimi celicami, kar zahteva usklajenost in velike količine hranil in kisika.

Med 20. in 30. letom se število živčnih celic zmanjša in naše telo začne proizvajati manj kemičnih snovi, ki jih možgani potrebujejo za svoje delovanje. Po več letih to lahko privede do pojemanja spomina, sprememb v osebnosti in težav pri opravljanju vsakdanjih opravil, kar je značilno za demenco. Do blažjih težav s spominom in koncentracijo pa lahko prihaja tudi, če kemične tovarne v naši glavi ne dobijo dovolj surovin in goriva ali če se v njih kopiči preveč odpadnih snovi – če je torej moten pretok krvi skozi možgane ali če možganske celice ne dobivajo dovolj kisika in hranil.

Kako izboljšati svoj spomin

Če poznamo razloge, ki privedejo do pešanja spomina, lahko omilimo njihov vpliv. Prav tako kot telesna dejavnost ohranja naše telo dobro pripravljeno, tudi različne umske dejavnosti pripomorejo, da naši možgani ostanejo prožni. Rešujte križanke in druge miselne igre, berite, vzemite instrument, na katerega že dolgo niste igrali. Zmanjšajte število opravil, ki ste si jih zadali, in se osredotočite le na pomembne stvari. Tako si boste lažje organizirali in zapomnili podatke. Ker je zagotavljanje primerne količine in kakovosti hranil za vaše sive celice izrednega pomena, nikar ne podcenjujte pomembnosti zdrave prehrane. Prav tako je nujna redna telesna vadba. Telesna dejavnost namreč pospeši delovanje srca, kar poveča pretok krvi v možganih. S tem možganske celice dobijo dovolj kisika in hranil, prav tako se pospešeno odstranijo odvečne snovi. Svojemu spominu lahko pomagate tudi z jemanjem izdelkov iz ginka, ki še dodatno poveča oskrbo možganskih celic s kisikom in energijo ter jih hkrati varuje pred učinki prostih radikalov.

Ginkgo biloba – živi fosil

Dvokrpi ginko (Ginkgo biloba L.) je drevo, ki ga pogosto imenujemo živi fosil, saj na Zemlji raste že 300 milijonov let in ni v sorodu z nobeno danes živečo rastlinsko vrsto. Drevo ima izjemno življenjsko dobo in je neverjetno odporno proti žuželkam, bakterijskim in virusnim okužbam ter onesnaženemu zraku. Njegova trdoživost je verjetno posledica številnih snovi, ki so zelo učinkoviti antioksidanti in preprečujejo poškodbe celic zaradi škodljivih vplivov iz okolja.

Spada med najbolj raziskane zdravilne rastline, saj so znanstveniki o njem objavili že več kot 1200 znanstvenih člankov. Med njimi je 150 kliničnih študij, v katerih so proučevali uporabo izvlečka iz ginkovih listov za zdravljenje ali preprečevanje različnih bolezni pri človeku, predvsem za zdravljenje motenj spomina in koncentracije, motenj prekrvitve okončin ter vrtoglavice in šumenja v ušesih.

V Evropi izvleček iz ginkovih listov najpogosteje uporabljamo za zdravljenje motenj spomina in koncentracije. Oksidativni stres, pri katerem nastajajo prosti radikali, pogosto povzroči propadanje živčnih celic, zato so za zdravilne učinke ginka pomembni flavonoidi, ki delujejo kot antioksidanti oziroma kot lovilci radikalov. Njihove učinke dopolnjujejo terpenoidi, ki razširijo žile v možganih, izboljšajo prekrvitev (in s tem oskrbo možganov s hranili in kisikom) ter živčne celice ščitijo pred poškodbami in odmrtjem. Verjetno je prav zaradi tega ginko največkrat predpisano oz. priporočeno zdravilo rastlinskega izvora na svetu. V Sloveniji se izvleček iz ginka dobi le kot zdravilo brez recepta in je na voljo v lekarnah.

Kdaj jemati Bilobil

Bilobil priporočamo pri:

• pojemanju spomina in intelektualnih sposobnosti,
• vrtoglavici,
• šumenju v ušesih.

Uporaba zdravila Bilobil pri začetnih motnjah prekrvitve v nogah in rokah blaži:

• občutek hladnih nog in rok,
• bolečine pri hoji,
• otrplost in ščemenje.

Za dolgotrajnejši učinek svetujemo, da Bilobil jemljete najmanj tri mesece. Jemanje lahko podaljšate, prekinitve niso potrebne.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.