Bolezni srca in žilja po svetu in pri nas

V zadnjih 25 letih smo spoznali, da lahko z zdravim načinom življenja preprečimo nekatera bolezenska dogajanja, ki so vzrok za pogostejše obolevanje in prezgodnje umiranje ljudi. V mislih imamo predvsem srčni infarkt, možgansko kap, ledvično odpoved in prizadetost žil drugod po telesu.

V razvitem svetu zato dobiva preprečevanje bolezni (preventiva) vse večji pomen. V ZDA so to spoznali pred nami in upravičeno so lahko ponosni na rezultate t. i. preventivnih ukrepov. Obolevnost in umrljivost zaradi bolezni srca in žilja sta se tam v zadnjih 25 letih zmanjšali za polovico, pričakovana življenjska doba pa se je podaljšala. V Evropi se je v zadnjih 10 letih umrljivost zaradi teh bolezni pri ljudeh do 64. leta starosti zmanjšala kar za 15 %. Slovenci pa prav zaradi premajhnega upoštevanja načel zdravega življenja še vedno prepogosto obolevamo in umiramo zaradi bolezni srca in žilja.

Umrljivost Slovencev, starih od 54 do 64 let:

• 33 % moških umre zaradi bolezni srca in žilja,
• 10 % žensk umre zaradi bolezni srca in žilja.

Kaj je ateroskleroza?

Ko se na notranjo stran žilne stene začno nalagati krvne maščobe (holesterol), nastanejo večje ali manjše obloge (ateromi, plaki, lehe), ki jih sčasoma preraste vezivo. Ko se začne v aterome nalagati tudi kalcij, govorimo o aterosklerozi. Na tako spremenjeno žilno steno se lahko prilepijo krvne ploščice (trombociti) in nastane krvni strdek, ki lahko žilo delno ali popolnoma zapre.
Ateroskleroza je bolezenski proces v žilnih stenah, ki lahko pripelje do zožitve žil in s tem do slabše prekrvitve in oskrbe organov (srčne mišice, možganov, ledvic, mišic, črevesja) s kisikom in hranljivimi snovmi.

Kakšne so posledice ateroskleroze?

Koronarna bolezen
Zaradi zožitve koronarnih (venčnih) žil je del srčne mišice nezadostno prekrvljen. Pride do t. i. angine pektoris, večkrat prav nevzdržne bolečine v prsnem košu. Ta lahko mine po počitku ali po uporabi zdravil, lahko pa je predstopnja akutnega srčnega infarkta, ko propade del srčne mišice. Ishemična bolezen srca (koronarna bolezen) lahko povzroči nenadno smrt, še pogosteje pa vodi v srčno popuščanje.

Možganska kap
Poznamo dve obliki možganske kapi. Ishemična okvara možganov nastane, kadar se prekrvitev predela možganov zmanjša pod kritično mejo. Možganska krvavitev, ki nastane nenadno, se najpogosteje pojavlja pri ljudeh z zvišanim krvnim tlakom. Krvavitev se hitro širi, kar povzroča propadanje možganovine. Bolniki z obsežno možgansko krvavitvijo le redko preživijo več kot nekaj dni.

Periferna arterijska žilna bolezen
Ateromi navadno nastajajo v arterijah nog, posledica pa je postopno slabšanje prekrvitve tega predela. Pri mišičnem naporu se lahko zaradi povečanih potreb po kisiku pojavi zelo močna, nenadna, ostra bolečina, ki po počitku preneha. Ta znak imenujemo intermitentna klavdikacija (občasno šepanje). Nezdravljena bolezen lahko vodi v gangreno (odmrtje), ki se navadno začne pri prstih in se širi navzgor.

Kaj ogroža srce in žilje?

Epidemiološke raziskave so razkrile celo vrsto dejavnikov, ki sodelujejo pri nastanku in razvoju ateroskleroze. Čeprav so vplivi teh dejavnikov različno pomembni, predstavljajo nevarnost za nastanek kroničnih bolezni (ishemične bolezni srca, možgansko-žilne bolezni in periferne arterijske bolezni). Na nekatere dejavnike ne moremo vplivati. To so starost (pogostost nastanka ateromov in zapletov, ki jih povzročajo, narašča s starostjo), spol (moški so bolj ogroženi od žensk), dednost (bolniki s koronarno boleznijo imajo navadno v družini sorodnike, ki so imeli koronarno bolezen ali so umrli nenadne smrti razmeroma mladi). Veliko dejavnikov pa je takih, na katere lahko odločilno vplivamo sami ali z zdravnikovo pomočjo.

Prevelika telesna teža
Prevelika telesna teža je dokazano povezana z zvišanim krvnim tlakom, koronarno boleznijo in možgansko kapjo.

Indeks telesne mase = telesna teža (kg) / telesna višina² (m²)

Zvišan holesterol
Dejavnik tveganja, ki je tesno povezan z nastajanjem ateroskleroze, je povečana koncentracija holesterola v serumu.

Kajenje
Pri kadilcih je koronarna bolezen vsaj dvakrat pogostejša kot pri nekadilcih. Tveganje narašča s številom dnevno pokajenih cigaret.

Zvišan krvni tlak
Raziskave so dokazale jasno povezavo med višino krvnega tlaka in tveganjem za razvoj koronarne bolezni in možganskožilne bolezni.

Čezmerno pitje alkoholnih pijač
Povezava med aterosklerozo in čezmernim pitjem alkoholnih pijač je nedvomna. Prenehanje zlorabe alkohola je koristno v vsakem trenutku.

Zvišan krvni sladkor
Glavni vzroki prezgodnje smrti sladkornih bolnikov tipa I in tipa II so koronarna bolezen, možganskožilna bolezen ali periferna arterijska bolezen.

Telesna nedejavnost
Dokazano je, da telesno dejavni ljudje manj pogosto zbolevajo za koronarno boleznijo. Tveganje za možgansko kap ni tako tesno povezano s telesno dejavnostjo. V Ljubljani kar 69 % moških in 74 % žensk telesno ni dovolj aktivnih.

Če imamo več dejavnikov tveganja, je celotno tveganje seštevek vseh!

Kako preprečevati nastanek in razvoj bolezni srca in žilja?

Preprečevanje ateroskleroze in z njo povezanih bolezni srca in žilja temelji na ugotavljanju ogroženosti in odpravljanju dejavnikov, ki povečujejo tveganja.

Ugotavljanje ogroženosti

Ogroženost lahko delno ugotovi vsak sam, nekatere dejavnike pa lahko odkrije zdravnik.
Ugotavljanje morebitne prisotnosti dejavnikov tveganja za razvoj bolezni srca in žilja torej pomeni določanje stopnje ogroženosti posameznika.

Ugotavljanje stopnje ogroženosti

Izhodišča za ugotavljanje stopnje ogroženosti

• podatki o morebitnih boleznih in stanjih v družini (koronarna bolezen, sladkorna bolezen, visok krvni tlak, zvišan holesterol itd.)
• kajenje (nekadilec, redni kadilec, nekdanji kadilec, koliko let in koliko cigaret na dan)
• vrednosti krvnega tlaka
• količina maščob v serumu
• telesna teža in indeks telesne mase
• vrednosti krvnega sladkorja
• prehranjevalne navade (sol, alkohol, kalorična vrednost hrane)
• telesna dejavnost (kako pogosto, kako dolgo, kako intenzivno)

Kako zmanjšati tveganje?

Življenjski slog

Tveganje za nastanek in razvoj ateroskleroze in z njo povezanih bolezni srca in žilja lahko uspešno zmanjšamo z zdravim načinom življenja. Pri tem ne gre za zdravljenje, ampak za upoštevanje zdravih navad, kar je cilj slehernega človeka. Vsi »ogroženi«, torej vsi, pri katerih so že prisotni dejavniki tveganja za razvoj bolezni srca in žilja, pa morajo storiti še več. Tveganje morajo najprej poskušati odpraviti s strožjimi dietetičnimi in drugimi ukrepi (brez zdravil), večkrat pa je potrebno tudi jemanje različnih zdravil pod nadzorom zdravnika.

Pomoč zdravnika

Zdravnik nam svetuje pri odvajanju od kajenja, odpravljanju nezdravih prehranjevalnih navad, načrtovanju telesne dejavnosti in podobnem. Predpiše nam tudi ustrezna zdravila, če je to potrebno, morda tudi temeljitejše laboratorijske in druge preglede.

Povzeto po knjižici Nevarnosti za srce in žilje, ki je izšla v Krkini zbirki V skrbi za vaše zdravje.