Srčni infarkt je stanje, ki nastane, ko se zamaši ena od arterij, ki prehranjujejo srce. Najpogostejši vzrok nenadnega zaprtja žile je ateroskleroza. Zanjo je značilno kopičenje maščob (med njimi holesterola) v steni arterij. Proces nastajanja in kopičenja maščobnih oblog v žilnih stenah se začne v mladosti in se nadaljuje v odrasli dobi. Pogostost bolezni je težko oceniti, saj večina odraslih zaradi nje nima težav.

Simptomi se pojavijo, ko maščobne obloge (aterosklerotične lehe) žilje tako zožijo, da organom primanjkuje krvi. To se najprej pokaže ob naporu, saj takrat organi potrebujejo več kisika, ki jim ga po arterijah prinaša kri. Če so prizadete srčne arterije, se pojavi bolečina v prsih, ki v mirovanju popusti. To stanje imenujemo angina pektoris.

V nasprotju z angino pektoris, ki nastaja postopoma, pride do srčnega infarkta nenadoma. Zaradi še ne popolnoma znanih razlogov (vnetje, zvišan krvni tlak) maščobna obloga, ki je sprva prekrita s plastjo žilnih celic, poči. Kri pride v stik z vsebino aterosklerotične lehe in nastane krvni strdek. V predelu srca, v katerem krvni strdek prekine pretok (dotok) arterijske krvi, pride do pomanjkanja kisika in hranljivih snovi ter do kopičenja presnovkov. Ta pojav imenujemo ishemija. Če je dovolj huda in dolgotrajna, srčna mišica odmre, kar imenujemo srčni infarkt.

Ali se srčni infarkt lahko zgodi tudi vam?

Srčni infarkt lahko doleti vsakogar. V Sloveniji ga doživi okoli 3500 bolnikov na leto. Najbolj ogroženi so moški med 50. in 60. letom ter ženske med 60. in 70. letom. Verjetnost za razvoj srčnega infarkta je večja pri kadilcih, tveganje pa povečujejo še prevelika telesna teža, telesna nedejavnost, zvišan krvni tlak, povečana vsebnost maščob v krvi (holesterol), sladkorna bolezen in dedna nagnjenost. Z zdravim načinom življenja lahko vplivamo na vse naštete dejavnike tveganja, razen na dedno nagnjenost.

Kako prepoznati srčni infarkt?

Najznačilnejša je stiskajoča oziroma pekoča bolečina v prsnem košu, ki nastane v mirovanju ali ob najmanjšem naporu in se ne spreminja z dihanjem in položajem telesa. Pogosto se izza prsnice širi v vrat, v eno roko (po navadi levo) ali v obe roki ali v žličko. Bolečini se lahko pridružijo slabost, bruhanje, bledica, potenje in občutek dušenja.

Nekateri bolniki občutijo enako, a manj hudo bolečino pri angini pektoris. Pojavlja se ob naporu in v mirovanju popusti. Te bolnike je treba opozoriti, da lahko enaka ali hujša bolečina nastane že v mirovanju.

Pri manj kot 20 % bolnikov je bolečina neznačilna ali je celo ni. To opažamo predvsem pri starejših bolnikih, bolnikih z boleznimi drugih organskih sistemov, pri sladkornih bolnikih in bolnikih po operaciji na srcu.

Najbolj zahrbtna oblika srčnega infarkta je nenadna srčna smrt, saj največkrat nastopi povsem nepričakovano. Več kot polovica bolnikov pred usodnim dogodkom nima prav nobenih težav.

Kako je treba ravnati ob srčnem infarktu?

Srčni infarkt lahko povzroči smrt, zato se z ukrepanjem ne sme odlašati. Če se pojavijo prej omenjene težave in bolečina v mirovanju v nekaj minutah ne popusti, je treba poklicati reševalce (na telefonsko številko 112). Do prihoda reševalnega vozila naj prizadeti počiva. Vzame naj 500 mg acetilsalicilne kisline. Svojci naj med čakanjem pripravijo zdravstveno dokumentacijo, saj lahko pripomore k hitrejšemu in učinkovitejšemu ukrepanju v bolnišnici.

Bolnik z znano angino pektoris naj da ob taki bolečini pod jezik tableto nitroglicerina ali naj pod jezik 1- do 2-krat razprši nitroglicerinsko pršilo. Če bolečina po nitroglicerinu v 5 minutah povsem ne preneha, naj postopek ponovi, vzame acetilsalicilno kislino in nemudoma pokliče telefonsko številko 112.

Potrebna je takojšnja NUJNA zdravniška pomoč! 112

Pri sumu, da gre za srčni infarkt, je zelo pomembno čim hitrejše ukrepanje. Bolnišnično zdravljenje zgodnjih oblik srčnega infarkta je namreč veliko učinkovitejše. Če zaprto srčno arterijo hitro odpremo, odmre veliko manjši del srčne mišice. Tako srce bolje deluje, bolnik pa po odpustu iz bolnišnice živi dlje in bolj kakovostno.

Kako zdravnik postavi diagnozo?

Zdravnik se z bolnikom pogovori o njegovih težavah in ga telesno pregleda. Potem naredi elektrokardiogram (EKG), ki je pri ugotavljanju srčnega infarkta najpomembnejša preiskava. Pri postavljanju diagnoze lahko pomagajo tudi nekatere krvne preiskave.

Kako se srčni infarkt zdravi v bolnišnici?

V Sloveniji bolnike s srčnim infarktom praviloma zdravimo s t. i. perkutano koronarno intervencijo (PCI). Pri tem postopku prek večjih arterij rok ali nog v srčne arterije s posebnimi katetri uvedemo majhen balon. Z njim strdek zdrobimo, zoženi del arterije razširimo in pri več kot 80 % bolnikov vstavimo še žilno opornico (koronarni stent). Redkeje je potrebna srčna operacija.

Poleg opisanega posega je pomembno zdravljenje z zdravili, ki preprečujejo strjevanje krvi. Bolnike s srčnim infarktom že po 12 do 24 urah razdelimo na tiste z nezapletenim (več kot 80 %) in zapletenim potekom. Potek je nezapleten, če je bolnik brez bolečine, znakov srčnega popuščanja ali pomembnih motenj srčnega ritma. Te bolnike pospešeno rehabilitiramo in že po nekaj dneh odpustimo v domačo oskrbo.

Bolniki z zapletenim potekom okrevajo počasneje, rehabilitacija pa je prilagojena njihovemu stanju. Pri obsežnem infarktu lahko pride do srčnega popuščanja. To je stanje, v katerem srčna mišica zaradi brazgotine ne zmore večjih obremenitev, kar se kaže predvsem z zmanjšano telesno zmogljivostjo, težkim dihanjem ob naporu in otekanjem nog. Ali bo prišlo do srčnega popuščanja, je odvisno predvsem od velikosti prizadetega dela srčne mišice in od časa, ki je pretekel od pojava težav zaradi zaprtja srčne arterije do PCI, s katero odpremo žilo. Srčnemu popuščanju se je pri srčnem infarktu pogosto mogoče izogniti s hitro zdravniško pomočjo. Bolniki, ki pravočasno pridejo v bolnišnico, večinoma ostanejo brez večjih posledic in lahko po prebolelem infarktu živijo normalno, brez omejitev pri telesnih dejavnostih.

Kako se zdravljenje nadaljuje po prihodu iz bolnišnice?

Bolniki se morajo zavedati, da je prihodnost bolezni v veliki meri v njihovih rokah. Redna zmerna telesna dejavnost, prenehanje kajenja, urejen krvni tlak, maščobe in krvni sladkor so pogoj za to, da se bo verjetnost ponovnega srčnega infarkta zmanjšala.

Tisti bolniki, ki smo jim pri PCI vstavili opornico, morajo do konca življenja jemati acetilsalicilno kislino, vsaj 28 dni po posegu pa tudi klopidogrel (pri nekaterih novejših opornicah vsaj eno leto).

Obe zdravili preprečujeta strjevanje krvi in zmanjšata verjetnost, da bi se opornica zamašila s krvnim strdkom. Poudariti je treba, da opustitev zdravil proti strjevanju krvi pogosto pripelje do zamašitve znotrajžilne opornice. To povzroči nov, pogosto obsežen srčni infarkt, pri katerem je umrljivost zelo velika.

Poleg zdravljenja, ki je namenjeno odpiranju zamašene srčne arterije, skušamo z zdravili zmanjšati tudi porabo kisika v srčni mišici. Manjša poraba kisika pomeni, da srčna mišica potrebuje manj s kisikom bogate krvi, ki jo dovajajo srčne arterije. Uporabljamo zaviralce betaadrenergičnih receptorjev, ki hkrati znižujejo krvni tlak. Krvni tlak znižujejo tudi zaviralci angiotenzinske konvertaze, ki poleg tega preprečujejo čezmerno raztezanje srčnih votlin po infarktu. Ciljni krvni tlak naj bi bil nižji od 140/90 mm Hg.

Pomembna zdravila za preprečevanje srčno-žilnih zapletov so tudi statini, ki jih uporabljamo za zniževanje holesterola v krvi, imajo pa še to dobro lastnost, da stabilizirajo aterosklerotične obloge.

Ciljne vrednosti krvnih maščob

• Holesterol LDL: pod 3 mmol/l, pri bolnikih z zelo velikim tveganjem za srčno-žilne zaplete (bolniki po prebolelem srčnem infarktu) pa pod 1,4 mmol/l in ≥ 50-odstotno znižanje glede na izhodiščno vrednost
• Trigliceridi: pod 1,7 mmol/l
• Holesterol HDL: nad 1 mmol/l pri moških in nad 1,2 mmol/l pri ženskah

S PCI odpremo zaporo srčne arterije, vendar aterosklerotične koronarne bolezni s tem ne pozdravimo. Vsi bolniki po srčnem infarktu so zato v primerjavi z ostalimi ljudmi v večji nevarnosti, da doživijo ponovne srčno-žilne zaplete (angino pektoris ali srčni infarkt).

Zaradi tega je izjemno pomembno redno jemanje predpisanih zdravil in upoštevanje priporočil za zdrav način življenja.

Povzeto po knjižici Bolnik po srčnem infarktu, ki je izšla v Krkini zbirki V skrbi za vaše zdravje.