Ali veste, kakšne so vaše številke?
Krvni tlak opredeljujeta dve vrednosti – višina sistoličnega tlaka (zgornjega krvnega tlaka), ki ga izmerimo, ko srce iztisne kri v žilje, in višina diastoličnega tlaka (spodnjega krvnega tlaka), ki ga izmerimo, ko srčna mišica počiva. Meja, ko je krvni tlak še vedno v normalnem območju, je 140/90 mm Hg. To sta številki, ki si ju je vredno zapomniti. Kadar tlak pri merjenju v ordinaciji preseže to mejo, govorimo o zvišanem krvnem tlaku, ki ga je treba zdraviti. V številnih raziskavah so namreč ugotovili, da večje vrednosti krvnega tlaka trajno okvarijo žile in organe, povečujejo pa tudi tveganje za možgansko kap in srčni infarkt, ki sta lahko smrtno nevarna.
Visok krvni tlak je nevaren, ker povzroča okvaro žil, zaradi katere lahko pride do okvare organov (možganov, srca in ledvic). Je eden od najpogostejših vzrokov za možgansko kap, srčni infarkt in ledvično odpoved, zaradi katerih se zelo spremeni kakovost našega življenja, saj lahko vodijo do invalidnosti in celo smrti.
»Kadar bolniku zaradi nezdravljene hipertenzije odpovedo ledvice, je vezan na zdravljenje z dializo. Zamislimo si, da bi že samo z upoštevanjem zdravnikovih navodil to lahko preprečili.«
Asist. dr. Jana Brguljan, predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo in predsednica slovenskega Združenja za hipertenzijo.
Nemogoče je natančno napovedati, kdaj se bodo pojavile prve težave. Pri nekaterih se začnejo po enem letu, nekateri pa nekaj let ne vedo, da zvišan krvni tlak škodi njihovemu zdravju. Edina možnost, da izvemo svoje številke, je merjenje krvnega tlaka.
Podatki iz zadnjih raziskav kažejo, da v Sloveniji od 15 do 20 % ljudi ne ve, da imajo zvišan krvni tlak.
Spremenimo svoje številke
Izvedeli smo, da je naš krvni tlak previsok. Kaj lahko storimo? Vsekakor ne odlašajmo z obiskom pri zdravniku, saj v tem primeru čas ni naš zaveznik in ne »celi« visokega krvnega tlaka. Zavedati se moramo, da visok krvni tlak škoduje našemu zdravju in da je lahko tudi usoden. Zato ga moramo čim prej znižati – ciljna vrednost je 140/90 mm Hg.
Vzroka za zvišan krvni tlak večinoma ne poznamo, zato bolezni ne moremo dokončno pozdraviti. Zdravimo pa jo lahko s spremembo življenjskega sloga in zdravili. Sprememba življenjskega sloga pomeni zmanjšanje telesne teže, primerno telesno dejavnost, prenehanje kajenja, omejitev soli v prehrani in omejitev pitja alkoholnih pijač. Če ti ukrepi ne zadoščajo, nam zdravnik predpiše zdravila za znižanje krvnega tlaka. Pogosto je treba jemati kombinacijo več zdravil. Zdravnik nam lahko predpiše tudi zelo učinkovite kombinirane tablete. Ker je v eni združenih več zdravilnih učinkovin, se zmanjša število tablet, ki jih moramo vzeti vsak dan. Zelo pomembno je, da upoštevamo zdravnikove nasvete in zdravila redno jemljemo.
Nadzirajmo svoje številke
Ciljno vrednost krvnega tlaka (140/90 mm Hg) doseže le tretjina ljudi, ki se zdravijo zaradi previsokega krvnega tlaka. Največkrat je vzrok to, da opustijo zdravljenje z zdravili. Takoj ko jih nehamo jemati, se krvni tlak namreč spet zviša na izhodiščno vrednost ali morda še bolj. Zato moramo predpisana zdravila jemati redno in dolgotrajno. Le tako bomo krvni tlak dobro nadzorovali.
Priporočljivo je, da si vsak odrasel človek vsaj enkrat na leto izmeri krvni tlak. Tako se lahko začne zdraviti, preden so posledice okvare žil in organov zaradi zvišanega krvnega tlaka usodne. Okvare žil, srca, možganov in ledvic lahko preprečimo le s poznavanjem vrednosti krvnega tlaka. Tako se lahko izognemo najhujšim zapletom, kot so zamašitve žil, možganska kap, srčni infarkt in ledvična odpoved.
Nikoli ni prepozno, zato svoje številke merimo, preverjajmo, spreminjajmo in nadzorujmo.
