Pogostnost visokega krvnega tlaka s starostjo narašča

Srčno-žilne bolezni so po vsem svetu vodilni vzrok smrti pri ljudeh, starejših od 65 let. Epidemiološke raziskave v razvitih državah kažejo upadanje števila srčnih infarktov in možganskih kapi pri starejših ljudeh. To je temelj za optimističen pogled v prihodnost, saj so ugotovili, da je pri tej populaciji zdrav način življenja in odstranjevanje dejavnikov tveganja (kajenje, nezdrava prehrana, debelost, premalo gibanja, povečan krvni tlak, povečane maščobe v krvi) še učinkovitejše pri preprečevanju prezgodnje smrtnosti kot pri mlajših ljudeh. Pogostnost hipertenzije (povečanega krvnega tlaka) s starostjo narašča.

Dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni

Vemo, da so dejavniki tveganja še številnejši pri starejših ljudeh: 20 do 30 odstotkov starejših je predebelih, 20 odstotkov je kadilcev, 6 odstotkov ima moteno glukozno toleranco (prikrito ali razvito sladkorno bolezen) in 40 (moški) do 50 odstotkov (ženske) ima povečan krvni tlak. Povečan sistolični tlak in kajenje najmočneje povečata tveganje za srčno-žilno obolenje. Hipertenzija pospešuje nastajanje ateroskleroze in prezgodnjo koronarno srčno bolezen. Povečan krvni tlak je še nevarnejši pri bolnikih, ki imajo hkrati še sladkorno bolezen, koronarno bolezen ali ledvično obolenje, ali če je bolnik že preživel srčni infarkt oziroma možgansko kap.

Svetovna zdravstvena organizacija si prizadeva, da bi se uveljavilo spoznanje, da tudi zelo starim bolnikom koristijo preventivni ukrepi in jim podaljšujejo življenje. Včasih je namreč veljalo prepričanje, da povečan krvni tlak pri zelo starih ljudeh celo ščiti pred smrtjo (ker naj bi omogočal boljšo prekrvitev organov). Takšno napačno stališče je povzročilo, da se zdravniki niso odločali za zdravljenje hipertenzije pri zelo starih ljudeh.

Staranje povzroča strukturne spremembe v stenah žil: postanejo manj elastične. Pri starejših ljudeh je pogostejša tako imenovana izolirana sistolična hipertenzija, kjer gre za povečanje sistoličnega (zgornjega) tlaka nad 140 mm Hg in zmanjšanje diastoličnega pod 90 mm Hg. Pri izolirani sistolični hipertenziji je tveganje za nesmrtno možgansko kap trikrat večje, za srčni infarkt pa dvakrat večje. V nedavno zaključenih kliničnih raziskavah, ki so preučevale vpliv zdravljenja hipertenzije z zdravili pri starejših ljudeh, so ugotovili nesporno koristnost: zmanjšalo se je število možganskih kapi, srčnih infarktov in nenadnih smrti.