Najpomembnejših mineralov je sedem: cink, fosfor, jod, kalcij, magnezij, selen in železo.

Dejavnih mineralov v našem telesu pa je po doslej znanih dejstvih 18 in sicer baker, cink, fluor, fosfor, jod, kalcij, kalij, klor, kobalt, krom, magnezij, mangan, molibden, natrij, selen, vanadij, železo in žveplo. Za optimalno rast in delovanje membran potrebuje telo še zelo majhne količine arzena, bora, niklja in silicija.

Cink (zincum – Zn)

Cink je sestavina pomembnih encimov in se nahaja v vseh telesnih tkivih. Potreben je za rast in delitev celic, spolno dozorevanje, reprodukcijo, prilagajanje vida temi in celjenje ran. Ima številne funkcije v imunskem sistemu in sodeluje pri izražanju genov. Poleg tega sodeluje pri presnavljanju nekaterih vitaminov (retinola, piridoksina in folne kisline), delovanju čutil, zlasti vonjanja in okušanja, ter delovanju možganov.

Fosfor

Fosfor je funkcionalna enota fosfolipidov, ogljikovih hidratov, nukleoproteidov in visokoenergijskih nukleotidov. Njegova najpomembnejša vloga je vgrajevanje v strukturo kosti in zob. Pomemben je tudi za pravilno delovanje srca in ledvic in za prenos živčnih impulzov.

Jod (iodum – J)

Človeško telo vsebuje 15 do 20 mg joda, od tega 80 % v ščitnici v obliki glikoproteina. Pojavlja se v izločkih vseh eksokrinih žlez, v želodčnem soku, slini, mleku, žolču, solzah in znoju.

Jod je sestavina ščitničnih hormonov tiroksina, tetrajodtironina (T4) in trijodtironina (T3). T3 in T4 uravnavata celično presnovo in celično rast v številnih organih, zlasti v možganih.

Kalcij

V telesu odraslega človeka je povprečno kar 1200 g kalcija: 99 % v kosteh in zobeh, 1 % pa v živcih, mišicah in v krvi. Koncentracija kalcija v krvi je odvisna od količine vitamina D in parathormona, ki vplivata na njegovo absorpcijo. Najpomembnejša vloga kalcija je seveda gradnja kosti in zob. Deluje tudi kot kofaktor različnih encimov, pri strjevanju krvi, v nekaterih receptorskih sistemih ter nadzoruje delovanje živčnih in mišičnih celic.

Magnezij

V telesu odraslega človeka je približno 25 mg magnezija, od tega kar 50 % v kosteh in zobeh. V znotrajceličnih tekočinah ga je le 1 %, preostali del je v mehkih tkivih. Magnezij deluje kot kofaktor hormonov in encimov. Uravnava živčne funkcije in mišično krčenje. Vpliva na uravnoteženo prehajanje kalcijevih, natrijevih in kalijevih ionov skozi celične membrane. Mišični krči, ki jih ima veliko starejših ljudi, so pogosto posledica pomanjkanja magnezija.

Selen (selenium – Se)

Čeprav le v zelo majhnih količinah, je selen za zdravje nujno potreben. Spodbuja presnovo in telo varuje pred škodljivimi učinki prostih radikalov. Je sestavina glutation peroksidaze, najpomembnejšega antioksidanta, ki nastaja v našem telesu in ga najdemo v vsaki celici. Selen zmanjša toksični učinek nekaterih toksičnih mineralov (kadmija, svinca, arzena, živega srebra). Vpliva tudi na imunski sistem.

Železo

Potrebno je za tvorbo hemoglobina (barvila rdečih krvnih telesc), mioglobina (rdečega barvila v mišicah), nekaterih encimov in presnovo vitaminov B. Njegova najpomembnejša vloga v telesu je oskrba s kisikom.

Kalij

V človeškem telesu je približno 160 do 200 g kalija, kar 98 % ga je v celicah. Majhna količina kalija, le 2 %, je v zunajceličnih tekočinah, a kljub temu ima zelo pomembno vlogo. Prenaša živčne impulze, ima vpliv na mišično krčenje, ohranja normalen krvni tlak. Vpliva pa tudi na razvoj zarodka.

Natrij

V človeškem telesu je približno 60 g natrija, kar 50 % v zunajceličnih tekočinah. Natrij je zelo pomemben za ohranjanje celičnega membranskega potenciala. Potreben je za normalno delovanje živčnih in mišičnih celic. Njegov vpliv na krvni tlak še danes ni popolnoma pojasnjen. Najverjetneje je bolj kot sam natrij pomembno njegovo sorazmerje s kalijem.