V okolju, ki nas obdaja, preži na naše zdravje mnogo različnih mikroorganizmov, virusov, parazitov, alergenov in strupenih snovi. Le kako se jim lahko naše telo postavi po robu?

Imunski sistem

Imunski sistem naše telo pred tujki in uniči tiste, ki se jim v notranjost vendarle uspe prebiti. Pri tem usklajeno sodeluje cela vrsta organov, celic in molekul, brez katerih bi bili na milost in nemilost prepuščeni vsemu, kar nas obdaja. Imunski sistem sestavlja več varovalnih pregrad. Koža in sluznice so prva pregrada. Fizično in prek svojih izločkov ovirajo vdor tujkov v telo. Zato kakršnekoli poškodbe kože, kot so opekline, odrgnine, rane ali razjede, hitro omogočajo vdor tujkov v telo. Pri prvi obrambni liniji sodelujeta tudi kisel želodčni sok in flora v debelem črevesju. Z normalnim uriniranjem, ki odplavlja mikroorganizme, pa smo zaščiteni tudi pred okužbami v sečilih. Če zunanjim napadalcem vendarle uspe prestopiti meje prve varovalne pregrade, se v notranjosti telesa odzovejo imunske celice, ki so različne vrste belih krvnih telesc. Te vsiljivca prepoznajo in požrejo ali pa ga onesposobijo s pomočjo specifičnih protiteles. Rezultat takega dogajanja je vnetje, ki ga spremljajo bolečina, oteklina in rdečina ter zvišana telesna temperatura kot splošni odziv organizma.

Imunski sistem ohranja spomina na pretekle bakterijske in virusne okužbe. Tudi če po več letih znova napadejo naše telo, jih imunski sistem prepozna in hitreje obvlada. Prav zaradi tega nekatere infekcijske bolezni, denimo ošpice, rdečke, vodene koze, prebolimo le enkrat v življenju.

Kaj vpliva na obrambno sposobnost imunskega sistema?

Učinkovitost imunskega sistema je odvisna od lastnosti povzročitelja bolezni na eni strani in dejavnikov, ki vplivajo na obrambne sposobnosti, na drugi strani. Pri povzročiteljih sta zelo pomembni njihova agresivnost in količina. Pomembno vlogo ima tudi sposobnost nekaterih povzročiteljev, da z nenehnim spreminjanjem površinskih antigenov (snovi, ki v organizmu povzročijo nastanek protiteles) preslepijo naš imunski sistem, zaradi česar so sposobni vedno znova povzročiti bolezen. Značilen primer so virusi gripe in prehlada.

Obrambna sposobnost imunskega sistema pa je odvisna od več dejavnikov. Na prvem mestu je treba omeniti dednost. Genski zapis, ki smo ga podedovali od staršev, v dobršni meri kroji učinkovitost imunskega sistema. To deloma pojasnjuje, zakaj se alergije in avtoimunske bolezni (napačen imunski odziv proti lastnim celicam, npr. pri revmatoidnem artritisu) rade pojavljajo družinsko. Na obrambne sposobnosti vpliva tudi posameznikova starost. Takoj po rojstvu je imunski sistem sorazmerno šibek, nato pa v otroštvu počasi dozoreva. Zaradi postopnega upadanja telesnih funkcij je v starosti imunski odziv spet nekoliko šibkejši. Obrabno sposobnost slabijo tudi kajenje, čezmerno pitje alkohola, duševni stres in negativna čustva.

Kaj lahko storimo za izboljšanje obrambnih sposobnosti?

Delovanje imunskega sistema lahko okrepimo z redno telesno dejavnostjo, odpravo škodljivih razvad, pozitivno čustveno naravnanostjo in zdravo prehrano z veliko sadja, zelenjave in neoluščenih žit. Za dobro odpornost so pomembni tudi vitamini A, C, in E ter minerali cink, baker in železo.