Folna kislina je vitamin skupine B. Telo je samo ne more sintetizirati, zato jo mora dobiti s hrano. Ker se v telesu ne nalaga, jo je treba vnašati vsak dan. Odkar so jo odkrili v štiridesetih in podrobneje razjasnili njeno vlogo v pedesetih letih, zanimanje zanjo ni upadlo.

Vsebnost folatov v hrani

Vrsta hrane	Skupna količina folatov (µg/g)
sveže kravje mleko	0,05–0,12
kuhana jetra	10,7
sveža jetra	1,41
banana	0,28
trdo kuhan jajčni rumenjak	1,4
svež brokoli	1,69
kuhan brokoli	0,65
sveže zelje	0,3
konzervirana tuna	0,15
polnozrnati pšenični kruh	0,54
surovo jabolko	0,06
paradižnik	0,06
zamrznjen pomarančni sok	2,2
koncentriran pomarančni sok	1,4

Vloga folne kisline v telesu

Folna kislina je koencim, ki je nujno potreben za razvoj rdečih in belih krvnih telesc, normalno delovanje prebavil in živčevja. Folati sodelujejo tudi pri sintezi purinov in pirimidinov, v ciklu metionin – homocistein in pri presnovi nekaterih aminokislin.

Potrebe in priporočila

Zaloge folne kisline v telesu zdravega človeka znašajo 5 do 10 mg, lahko pa so tudi večje. Za normalno delovanje telesa mora zdrav odrasel človek zaužiti 250 µg folne kisline na dan.

Vloga folne kisline v nosečnosti

Med nosečnostjo se potrebe po folni kislini povečajo zaradi razvoja zarodka in hitre rasti ploda. Devet mesecev je potrebno, da se po združitvi dveh celic (jajčeca in semenčice) razvije dojenček. Prvih osem tednov ga imenujemo zarodek. V četrtem tednu je razpoznaven kot človeški zarodek. Že pred tem, v tretjem tednu, ko ima zarodek obliko hruške, se na okroglem delu začne razvijati glava in na zoženem delu hrbtenica. Če v tem obdobju razvoja zarodku primanjkuje folne kisline, se lahko zgodi, da se hrbtenični kanal ne zapre in tako nastanejo okvare v predelu hrbtenice ali glave.

Številne okvare onemogočajo življenje; veliko spontanih splavov sprožijo prav prirojene okvare na zarodku. Če pa se otroci s takimi okvarami rodijo, največkrat niso sposobni normalno živeti, lahko so hudo telesno ali duševno prizadeti. Prirojene razvojne nepravilnosti hrbteničnega kanala so po pogostosti takoj za prirojenimi srčnimi nepravilnostmi.

Vzrok za nastanek razvojnih nepravilnosti na hrbtenjači je lahko genetski, tri četrtine primerov nepravilnosti pa so posledica različnih dejavnikov iz okolja. Povečano tveganje predstavljajo starši, ki so bili izpostavljeni rentgenskim žarkom, anestetičnim sredstvom (medicinske sestre) ali različnim topilom, pesticidom in drugim kemikalijam, ki se uporabljajo v kmetijstvu, nitratom, kajenju … Pomemben je tudi vpliv nekaterih zdravil (epileptikov in antikonvulzivov, antagonistov folne kisline, oralnih kontraceptivov).

S kliničnimi raziskavami je ugotovljeno, da lahko jemanje pripravkov, ki vsebujejo folno kislino, tveganje za nepravilni razvoj hrbteničnega kanala zmanjša za 60 do 72 %. Ker napaka v razvoju hrbtenjače nastane v zelo zgodnji nosečnosti, strokovnjaki ženskam, ki želijo zanositi, priporočajo, da folno kislino jemljejo že en mesec pred načrtovano zanositvijo in do konca tretjega meseca nosečnosti. Strokovnjaki nosečnicam priporočajo 600 µg folne kisline na dan.

Vloga folne kisline pri boleznih srca in žilja

Homocistein je aminokislina, ki nastaja v ciklu pretvorbe metionina v cistein. V tem ciklu kot koencimi nastopajo vitamini skupine B: folna kislina ter vitamina B₆ in B₁₂. Klinične in epidemiološke raziskave so pokazale, da je povečana koncentracija homocisteina neodvisni dejavnik tveganja za aterosklerozne spremembe na žilju ter za arterijsko in vensko trombembolijo. Ugotovili so celo, da ima 12 do 47 % bolnikov s koronarno, cerebralno ali arterijsko trombozo zmerno do srednje povečano koncentracijo homocisteina. Neodvisni dejavnik tveganja pomeni, da je povečana koncentracija homocisteina v plazmi lahko povzročiteljica aterosklerotičnih sprememb, tudi če izključimo druge, do zdaj znane dejavnike tveganja, kot so zvišan krvni tlak, zvišan holesterol in kajenje. Povečana koncentracija homocisteina v krvi je vsaj tako močan dejavnik tveganja kot zvišan holesterol in kajenje.

Koncentracija homocisteina v plazmi je odvisna od hrane in vsebnosti folne kisline ter vitaminov B₆ in B₁₂. Zato so strokovnjaki poskušali zmanjšati koncentracijo homocisteina z dodajanjem posameznih vitaminov. Ugotovili so, da sam vitamin B₆ nima vpliva, dodajanje vitamina B₁₂ zmanjša koncentracijo homocisteina za 15 %, folna kislina za 25 do 42 %, kombinacija folne kisline z vitaminom B₁₂ pa še za dodatnih 32 do 50 %.

Zaključek

Folna kislina je že dolgo znana kot zdravilo za zdravljenje perniciozne anemije. Poleg preprečevanja razvojnih nepravilnosti pri zarodku in preprečevanja ateroskleroznih sprememb na žilju pa se njena vloga omenja tudi v preventivi nekaterih vrst raka, Downovega sindroma, shizofrenije in Alzheimerjeve bolezni.