Naše telo je spet postavljeno pred izziv zaradi prehladnih obolenj, pred katerimi v zimskem in zgodnjem spomladanskem obdobju nikakor nismo varni. Statistika pravi, da v življenju prebolimo približno 200 prehladov, v povprečju od 2 do 5 na leto, otroci celo do 10 na leto.

Preventiva boljša kot kurativa

Najbolj prijetno obolenje je tisto, ki sploh ne nastane. Zato že stara ljudska modrost pravi, da je bolje preprečiti kot zdraviti. In res je zelo pomembno, da dovolj zgodaj poskrbimo za ustrezno preventivo.

Nujna je skrb za ustrezno higieno, h kateri spada tudi redno umivanje rok z milom, saj viruse, ki povzročajo prehlad in gripo, najpogosteje prav z rokami prenesemo na nosno sluznico ali na očesno veznico ter tako povzročimo okužbo. Največkrat pride do okužbe v šolah, vrtcih, nakupovalnih središčih in drugih javnih prostorih, kjer je več ljudi. Virusi lahko na predmetih, kot so pisala, knjige, kavne skodelice ali nakupovalni vozički, preživijo tudi več ur. Prvi simptomi se pojavijo že 8 do 16 ur po okužbi. Zato se je v tem letnem času priporočljivo izogibati zaprtih javnih prostorov, v katerih je veliko ljudi. Če to ni mogoče, pa je treba poskrbeti za redno zračenje in tudi razkuževanje površin.

Zelo pomembno je tudi, da smo redno telesno dejavni in da dovolj spimo. Poskrbeti moramo tudi za ustaljen življenjski ritem in uravnoteženo prehrano, v kateri je veliko sadja in zelenjave, ki telo oskrbuje s potrebnimi vitamini in minerali. Tako okrepimo imunski sistem in ga ščitimo pred negativnimi zunanjimi vplivi. V hladnih mesecih moramo tudi dovolj piti. Posebej priporočljivi so čaji, sadni in zelenjavni sokovi ter drugi napitki, ki nas pogrejejo in ščitijo pred neželenimi virusi.

Prehlad ali vseeno gripa?

Na prvi pogled so simptomi obeh obolenj enaki, vendar je potek prehlada blag in načeloma kratkotrajen. Značilni znaki so vneto in boleče grlo (posledično tudi oteženo požiranje oz. občutek suhega žrela), glavobol in kihanje. Temu se kmalu pridružijo zamašen nos in izcedek iz nosu ter suh kašelj. Pojavijo se lahko tudi blage bolečine v mišicah in sklepih ter občasno zvišana telesna temperatura. Simptomi navadno trajajo 3 do 7 dni, včasih tudi do 2 tedna.

Prehlad spada med najpogostejše virusne okužbe zgornjih dihalnih poti. Poznamo več kot 200 vrst virusov prehlada, zato telo nikakor ne more ustvariti obrambe proti vsem. Med njimi so tudi rinovirusi (poznamo okoli 100 vrst), ki veljajo za najpogostejše povzročitelje, saj zaradi njih zboli skoraj polovica odraslih in skoraj četrtina otrok.

Ali ste vedeli?

Prehlad povzroči pogostejšo odsotnost z dela in od pouka kot vse druge bolezni skupaj.

V življenju prebolimo približno 200 prehladov.

Zamuda odprave Apollo 9 na Luno, do katere je prišlo zaradi prehlada treh astronavtov, je Naso stala 500.000 ameriških dolarjev.

Gripa je zelo nalezljiva okužba dihalnih poti, ki jo povzročajo virusi A, B in C oziroma t. i. virusi gripe. Zanjo je značilno, da se skoraj vsako zimo pojavlja v različno hudih epidemioloških izbruhih. Prepoznamo jo zlasti po nenadnem pojavu izrazito zvišane telesne temperature (38,8–40 °C), značilnem trdovratnem kašlju, utrujenosti in pomanjkanju apetita ter izrazitih bolečinah v mišicah in sklepih (zlasti v rokah in nogah). Gripa je pogostejša pri otrocih, pri katerih se občasno lahko pojavita še bruhanje in driska. Inkubacijska doba (od okužbe do pojava kliničnih znakov) navadno traja od 1 do 4 dni, v povprečju pa 2 dni. Pri odraslih s kroničnimi srčnimi in dihalnimi boleznimi, pri nosečnicah in imunsko oslabljenih posameznikih obstaja nevarnost, da se razvije v pljučnico.

Naj namesto nas počiva prehlad

Če se nas kljub preventivi prehlad ali gripa vseeno loteva, je zelo pomembno, da si že ob prvih znakih znamo pomagati sami, saj načeloma velja, da je zdravljenje najbolje začeti v prvih dneh po okužbi, ko so simptomi najizrazitejši. Priporočata se počitek in pitje toplih napitkov. Zdravila, ki bi pozdravilo prehlad, žal ni, vendar si lahko pomagamo z različnimi zdravili za samozdravljenje, s katerimi omilimo intenzivnost in trajanje znakov prehlada. Do določene mere preprečimo tudi morebitne zaplete, kot so hujša vnetja zgornjih dihalnih poti (vnetje obnosnih votlin, angina, vnetje glasilk) ali celo spodnjih dihalnih poti (bronhitis, pljučnica) ter vnetje srednjega ušesa.

Krka ponuja bogato izbiro zdravil za samozdravljenje, za katera je priporočljivo, da jih imamo vedno pri roki – še posebej, kadar se nas nekaj loteva.

Kako zdravimo gripo in prehlad?

Pri gripi in prehladu si lahko pomagamo z zdravili za samozdravljenje, ki jih že poznamo, lahko pa se o njih posvetujemo s farmacevtom. Če se pojavijo zapleti oziroma so simptomi prisotni dlje časa, moramo obiskati zdravnika.

Ob vročini in bolečinah pri gripi in prehladu vzemi Daleron C

Prehlad in gripo poleg glavobola velikokrat spremljajo zvišana telesna temperatura in bolečine v mišicah in sklepih. Daleron C vsebuje paracetamol, ki znižuje temperaturo in blaži bolečine, ter vitamin C, ki okrepi telesno odpornost. Zdravilo je v obliki zrnc, iz katerih lahko pripravimo topel napitek z okusom po limoni. 

Varna in zanesljiva izbira za vso družino.

Pri več simptomih gripe in prehlada hitro vzemi Daleron COLD3

Daleron COLD3 vsebuje tri učinkovine, ki odpravljajo najpogostejše simptome gripe in prehlada: znižujejo zvišano telesno temperaturo, blažijo bolečine v mišicah in sklepih, odmašijo zamašen nos in zmanjšajo izcedek iz nosu ter pomirjajo suh, dražeč kašelj.

Zdravilo začne delovati zelo hitro, že po 20 minutah, njegov učinek pa traja več ur.

Kdaj moramo k zdravniku?

• Če prehlad kljub jemanju zdravil ne mine v 7 dneh.
• Če mamo zvišano telesno temperaturo več kot 3 dni.
• Če težko dihamo ali požiramo.
• Če imamo izrazit glavobol in bolečine v predelu sinusov ter bolečine v ušesih ali prsih.
• K zdravniku morajo starejši od 65 let, nosečnice, doječe matere, dojenčki in mlajši otroci.

Besedilo obravnava zdravilo brez recepta. Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.