V Sloveniji kar 80 % odraslih primanjkuje vitamina D. Pomanjkanje je pogostejše od oktobra do aprila, posebno izrazito je pri bolnih in starejših. V tem obdobju ga je zato smiselno dodajati. Vitamin D₃ (holekalciferol) je ena najpogosteje preučevanih molekul v zadnjih desetletjih. Pa o njem res vemo dovolj? Imamo prave informacije? Preverimo nekaj najpogostejših trditev.

Vitamin D ni nič drugačen kot vsi ostali vitamini.

Ne drži. Vitamin D po načinu delovanja in vlogi v telesu spada med hormone, torej strogo gledano ni vitamin. V čem je razlika? Vitaminov telo ne more proizvajati samo, zato jih moramo dobiti s hrano ali s prehranskimi dopolnili. Vitamin D oziroma hormon D pa telo lahko sintetizira samo, saj sončni žarki omogočajo začetek njegove tvorbe v koži. V Sloveniji so UVB-žarki za to dovolj močni le od maja do septembra med 11. in 16. uro. Običajno zadostuje že 15 minut izpostavljenosti na dan, a se ljudje v tem času soncu navadno izogibamo. Poleg tega veliko časa preživimo v zaprtih prostorih, zato moramo zlasti jeseni in pozimi vitamin D₃ velikokrat nadomeščati. Prav ta pogosta potreba po nadomeščanju je eden od razlogov, da tudi vitamin D₃ zaradi lažjega razumevanja uvrščamo med vitamine.

Vitamin D je ključen za uravnotežen imunski sistem.

Drži. Že leta 1918, ko je razsajala španska gripa, se je prvič jasno pokazal vpliv vitamina D na imunski sistem. Pri bolnikih, ki so okrevali na sončni svetlobi, je bil izid veliko boljši kot pri tistih, ki so bili nastanjeni v šotorih in drugih zaprtih prostorih. Vitamin D ima pomembno vlogo kot imunomodulator, saj vpliva na prirojeni in pridobljeni imunski sistem. Spodbuja tudi imunsko toleranco. Povečuje tvorbo regulatornih T-celic, ki so ključne za preprečevanje premočnega imunskega odziva, kar zmanjšuje tveganje pri kroničnih vnetjih in avtoimunskih boleznih. Zato v zdravstvu njegov učinek izkoriščajo pri kronični vnetni črevesni bolezni, multipli sklerozi, sladkorni bolezni in revmatoidnem artritisu. Znano je tudi, da krepi obrambo telesa pred okužbami dihal, kot sta gripa ali covid-19.

Vitamin D₃ se v potrebnih količinah nahaja v hrani.

Ne drži. Uravnotežena prehrana je koristna, a z njo v telo vnesemo le približno 15 % (100–200 i.e. holekalciferola, tj. 2,5–5 μg) priporočenega dnevnega odmerka. Vitamin D₃ vsebujejo predvsem mastne ribe, jajca, gobe in mlečni izdelki.

Pomanjkanje vitamina D povečuje tveganje za zlome kosti.

Drži. Pomanjkanje vitamina D povzroča motnje v presnovi kalcija in fosfatov, kar lahko privede do zmanjšane kostne gostote, to pa povečuje tveganje za zlome in osteoporozo v zrelih letih. Naše tveganje lahko oceni zdravnik na podlagi posebnega vprašalnika ali rezultatov merjenja kostne gostote.

Odmerek vitamina D₃ je hitro lahko prevelik.

Ne drži. Le kaj bi se potem zgodilo, če bi bili ves dan na soncu? Vitamin D₃, ki nastane v povrhnjici kože, se mora v telesu presnoviti, da preide v aktivno obliko – vitamin D. Vse to uravnava paratiroidni hormon. Če imamo v telesu dovolj kalcija, se tudi presnova vitamina D₃ iz neaktivne oblike v aktivno (kalcitriol) zavre, zato se količina kalcija nič več ne povečuje. Jemanje vitamina D₃ je torej zelo varno, če se držimo priporočenih odmerkov.

Na raven vitamina D v telesu vpliva le to, kako dolgo smo na soncu.

Ne drži. Včasih samo z načinom življenja ne moremo poskrbeti za dovolj vitamina D. Med najpogostejše dejavnike tveganja za pomanjkanje tega vitamina spadajo visok indeks telesne mase, kajenje, kronična ledvična bolezen, malabsorpcijski sindrom (kronična vnetna črevesna bolezen, celiakija, zmanjšano izločanje encimov trebušne slinavke in nekatere druge presnovne bolezni) in jemanje nekaterih zdravil. Vsa omenjena stanja vplivajo na tvorbo vitamina D, zato se je o tem smiselno posvetovati s svojim zdravnikom ali s farmacevtom.

Zdravnik mi lahko svetuje jemanje vitamina D₃ enkrat na dan ali enkrat na teden.

Drži. Slovenske smernice za preprečevanje in zdravljenje osteoporoze svetujejo odmerjanje 800 do 1000 i.e. na dan oziroma 5600 do 7000 i.e. na teden. Poudarjajo pa, da bolniki z indeksom telesne mase nad 30 kg/m² in bolniki, ki jemljejo antiepileptike, glukokortikoide ali zdravila proti HIV, potrebujejo dva- do trikrat večje vzdrževalne odmerke. Zaradi dolge razpolovne dobe vitamina D (okoli 15 dni) se z jemanjem 7-kratnega dnevnega odmerka enkrat na teden dosežejo enake serumske vrednosti kot pri jemanju vsak dan. Jemanje velikih odmerkov enkrat na mesec pa je povezano z večjim številom padcev in zlomov, zato se daljši intervali kot tedenski odsvetujejo.

Ni vseeno, ali jemljemo zdravilo ali prehransko dopolnilo z vitaminom D₃.

Drži. Farmacevti dajejo prednost jemanju zdravil, saj so bile v kliničnih raziskavah dokazane njihova varnost, kakovost in učinkovitost, nadzor nad njimi pa se nadaljuje tudi, ko so že na trgu. Zdravila so izdelana v skladu z dobro proizvodno prakso, ki velja za farmacevtsko industrijo in je pod inšpekcijskim nadzorom. Poleg tega imajo vedno priložena navodila za uporabo. Status zdravila na recept oziroma brez recepta za potrošnika pomeni dodano vrednost, ker kakovost, varnost in učinkovitost teh zdravil redno spremljajo in preverjajo neodvisne ustanove. Vsaka farmacevtska oblika (npr. tableta, kapsula) vsebuje enako količino zdravilne učinkovine in je kontrolirana pri vsaki seriji izdelka. To pomeni, da z zaužitjem vsake tablete ali kapsule zagotovo dobimo ustrezno količino učinkovine oziroma količino, ki je navedena na embalaži.

Vitamin D3 Krka je edini vitamin D₃, ki je na slovenskem trgu na voljo kot zdravilo v obliki tablet. Ker je učinkovina občutljiva za zunanje dejavnike (svetlobo, vlago, kisik), je izjemno pomembna velika stabilnost izdelka (da izdelek zagotovo ustreza standardom do konca navedenega roka uporabnosti). V Vitaminu D3 Krka jo zagotavljata stabilizirana oblika vitamina D₃ in aluminijasta folija, ki ščiti učinkovino. Zato je to zdravilo kakovostno, varno in učinkovito.

---

Besedilo obravnava zdravilo brez recepta. Pred uporabo zdravila natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.