Nosečnost (gravidnost ali gestacija) je po strokovni definiciji stanje nosečnice od oploditve jajčeca do poroda. Nosečnice in vse ženske, ki so rodile, pa bi verjetno rekle, da je to poseben, čaroben in edinstven čas v življenju, saj se v njihovem telesu razvija novo človeško bitje. 

Kaj pomeni zdrava prehrana v nosečnosti?

Da je zdrava prehrana pomembna, se zavedamo vsi, njen pomen pa se še posebej poudarja med nosečnostjo. Nasvete lahko najdemo v številnih priročnikih in revijah. Glavno vodilo vseh je, da mora biti vsakodnevna prehrana nosečnic raznolika, zdrava, uravnotežena in kakovostna. Dnevni jedilnik morajo sestavljati trije glavni obroki ter dva do trije lahki obroki iz različnih skupin živil.

• Ogljikovi hidrati (kruh iz polnovrednih žit, testenine, krompir, žita) naj bi pokrili od 50 do 70 % dnevnih energijskih potreb. Pri tem so pomembne tudi prehranske vlaknine, ki ugodno vplivajo na presnovo, saj mehčajo blato in preprečujejo zaprtje, upočasnjujejo razgradnjo sestavljenih ogljikovih hidratov ter tako dajejo daljši občutek sitosti.
• Beljakovine (npr. meso, ribe, mleko, sir, jogurt, fižol, leča) so vir energije ter aminokislin in drugih dušikovih spojin. Potrebne so za tvorbo organizmu lastnih beljakovin in drugih presnovnih snovi. Med nosečnostjo se potrebe po njih nekoliko povečajo, saj jih plod potrebuje za rast in razvoj, nosečnica pa za razvoj reproduktivnih tkiv.

• Sveža zelenjava in sadje (zlasti citrusi in temno zelena zelenjava) sta vir antioksidantov, vitaminov, mineralov in tudi prehranskih vlaknin. Uživanje večjih količin vitamina C, ki so zlasti v citrusih, paradižniku, papriki, kiviju, jagodah in zelenolistni zelenjavi, je potrebno, da telo lažje absorbira železo.
  
  
• Maščobe (npr. omega 3) so nujne in pomembne. Nekatere omogočajo razvoj otrokovih organov (oči, možganov) in so potrebne za razvoj posteljice (placente) in ostalih tkiv, preprečevale naj bi tudi prezgodnji porod.

Pogosto se pojavlja tudi vprašanje, ali morajo nosečnice jesti več. Do neke mere to drži. Treba pa se je zavedati, da se pri nosečnicah potrebe po energiji povečajo šele v zadnjih mesecih nosečnosti, in sicer približno za 15 %. To pomeni, da se mora vnos energije s hrano povečati le za 200 do 300 kcal. Seveda mora biti prehrana zdrava. Enako kot v zadnjih mesecih nosečnosti so potrebe po energiji povečane tudi pri doječih materah.

Katerim živilom se je treba izogibati med nosečnostjo?

Med nosečnostjo se je priporočljivo izogniti nekaterim živilom, ker lahko plodu povzročijo težave, čeprav so morda sicer pomembna.

• Surova jajca in jedi iz njih (npr. majoneza, holandska omaka, domači sladoled) lahko povečajo tvegajo za okužbo s salmonelo.
• Surovo in prekajeno meso ter surove ribe (npr. surovi mesni narezki, suši) lahko povečajo tveganje za okužbo s salmonelo in privedejo do infekcijske toksoplazmoze.
• Nepasterizirani mleko, jogurt in si (npr. feta sir, siri z modro ali belo plesnijo) povečajo tveganje za okužbo z listerijo, ki lahko povzroči splav.
• Jetra in izdelki iz njih (npr. pašteta) so sicer vir vitamina A in železa, vendar so nekatere študije pokazale, da lahko povečajo možnost za okvare novorojenčkov.
• Ribe s preveliko količino živega srebra (npr. mečarica, morski pes, zobčasti ostriž, tudi fileji tune) lahko povzročijo možganske poškodbe nerojenega otroka in vplivajo na številne druge nepravilnosti v razvoju dojenčka.
• Kofein v prevelikih količinahlahko povzroči majhno težo novorojenčka, prezgodnji porod ali splav.
• Alkohol lahko povzroči različne motnje v razvoju otroka in celo alkoholni sindrom zarodka.

Kateri prehranski dodatki so lahko potrebni med nosečnostjo?

Večina bodočih mamic se zaveda pomena zdrave in uravnotežene prehrane, nekatere pa s prehranskimi dodatki vendarle pretiravajo. Povprečen jedilnik slovenskih nosečnic je dovolj pester, da to ni potrebno. Izjema pa so seveda tiste snovi, ki jih ženske med nosečnostjo pospešeno izgubljajo in jih je zato treba nadomestiti.

Folna kislina

Na prvem mestu je zagotovo folna kislina, ki je življenjsko pomemben vitamin. Telo je samo ne proizvaja niti si ne more ustvariti zaloge, zato jo je treba uživati vsak dan. Večinoma zadostuje dovolj raznolika in uravnotežena prehrana, med nosečnostjo pa to ni dovolj, saj se predvsem zaradi razvoja plodu in njegove hitre rasti potreba po folni kislini poveča.

Pomanjkanje folne kisline lahko povzroči slabokrvnost, v zelo zgodnjem obdobju nosečnosti pa dokazno lahko privede do nepravilnega zapiranja hrbteničnega kanala (nevralne cevi) pri plodu. Posledica tega je lahko huda telesna ali duševna prizadetost otroka. Zato je preventivno jemanje folne kisline smiselno že med načrtovanjem zanositve, najkasneje pa od spočetja do konca 3. meseca nosečnosti.

Ginekologi za preprečevanje zapletov med nosečnostjo priporočajo od 0,4 do 0,6 mg folne kisline na dan. Jemati se lahko začne že 3 mesece pred načrtovano zanositvijo oziroma čim prej po zanositvi. Jemlje se vsaj do konca 3. meseca nosečnosti.

Magnezij

Magnezij je drugi najpomembnejši mineral v organizmu. Največ ga je v kosteh in zobeh, preostanek je v mišičnem tkivu in celicah, en odstotek pa v krvi. Pomemben je za pravilno delovanje vsake celice, sodeluje pa tudi pri presnovi beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov in nukleinskih kislin. Aktivira več kot 300 encimov, sodeluje pri ustvarjanju in porabi energije, je naravni kalcijev antagonist, zmanjšuje mišično vzdržljivost, prek širjenja krvnih žil vpliva na srce in žilje, deluje na hormonski sistem …

Med nosečnostjo je zelo pomemben, saj sodeluje pri nastajanju in obnavljanju telesnih tkiv, poleg tega pa lahko zmanjša zaostanek v rasti ploda, preprečuje eklampsijo in poveča telesno maso otroka. Pri hudem pomanjkanju magnezija lahko pride do preeklampsije, raznih prirojenih anomalij in celo večje umrljivosti dojenčkov.

Priporočeni dnevni odmerek magnezija za ženske nad 25 let, ki niso noseče, je 300 mg, med nosečnostjo pa 310 mg, ker se potreba po magneziju nekoliko poveča. Nosečnice ga s hrano pogosto ne dobijo dovolj, zato je priporočljivo jemanje prehranskih dodatkov.

Magnezij Krka 300 je kakovostno in varno prehransko dopolnilo, ki vsebuje magnezij v obliki magnezijevega citrata in vitamin B₂. Primeren tudi za nosečnice in doječe matere. Za pokrivanje dnevnih potreb po magneziju tudi med nosečnostjo in dojenjem zadostuje ena vrečka na dan. Vsebina vrečke se raztopi v najmanj 150 ml vode.

Šumeče tablete Magnesol vsebujejo 150 mg magnezija v obliki magnezijevega citrata, ki omogoča hitrejšo absorpcijo. V Sloveniji so registrirane kot zdravilo za samozdravljenje, kar pomeni, da glede varnosti, učinkovitosti in kakovosti ustrezajo najvišjim merilom. V več manjših odmerkih zagotavljajo optimalno absorpcijo, zato se priporoča, da se vzamejo 2- do 3-krat na dan. Raztopijo se v vodi in se popijejo neodvisno od obrokov hrane.

Kalcij in železo

Poleg folne kisline in magnezija se med nosečnostjo priporočata še kalcij (zaradi intenzivne presnove) in železo (za tvorbo hemoglobina v rdečih krvničkah).

Narava je poskrbela, da se hranila naprej porabljajo za materine potrebe, šele nato za otrokove. To pomeni, da je najprej prizadet razvijajoči se otrok, šele potem mati. Kadar je določenih hranil v telesu premalo ali pa se potrebe po njih povečajo in jih nosečnica z zdravo in uravnoteženo prehrano ne more dobiti dovolj, je zato pomembno, da jih nadomesti z varnimi, učinkovitimi in kakovostnimi prehranskimi dodatki.

Nosečnost bi morala biti za vsako žensko čudovita izkušnja, polna majhnih čudežev. Zato je pomembno, da tega posebnega obdobja ne pokvarita strah in negotovost glede vseh zapovedi in pravil o prehranjevanju.