Koronsko (ne)spanje in možganska megla
Možgani so naš najbolj zapleten in dovršen organ ter edini organ, ki ga ni mogoče zamenjati. V sodobnem svetu, zlasti med pandemijo, se je močno razširila uporaba sodobne tehnologije. Z njo opravljamo vse več dejavnosti: sestankujemo, si izražamo naklonjenost, naročamo hrano, spremljamo vreme. Pa ste vedeli, da vse to pomembno vpliva na naše možgane, na zbranost, spomin in spanje? Zato v marcu zaznamujemo mednarodni teden možganov in svetovni dan spanja.
Digitalni svet in »utelešeni« možgani
Digitalizacija nam omogoča, da stvari počnemo avtomatsko, kar pa ni najboljše za naše možgane, saj s tem vse bolj zanemarjamo čutila in gibanje. Zakaj pa je to pomembno? Sodobne raziskave poudarjajo, da so možgani »utelešeni«. To pomeni, da zaznavanje, gibanje in čustva pomembno prispevajo k razmišljanju, pomnjenju, učenju, zbranosti, presojanju in reševanju problemov. Kar napišemo z roko, bomo bolje razumeli in si zapomnili, kot kar natipkamo. Tudi branje knjig vključuje več čutil kot branje z zaslonov – pod prsti čutimo teksturo papirja, zaznavamo njegov vonj, pri listanju slišimo šelestenje, vključena sta vidni in motorični sistem. Zato dajmo svojim možganom in telesu večkrat priložnost za sodelovanje. Če si želimo kaj bolje zapomniti, to napišimo na roke. Namesto na zaslonu knjigo preberimo na papirju, križanko pa rešimo kot včasih, s svinčnikom.
Vpliv pametnih telefonov na spanje
Če pred spanjem uporabljamo pametni telefon, lahko modra svetloba, ki jo oddaja zaslon, moti naš dnevno-nočni ritem. Zato potrebujemo več časa, da zaspimo, spanec pa je manj kakovosten. »Elektronske naprave nam kratijo spanec,« potrjuje evropska strokovnjakinja za somnologijo izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., spec. nevrol., z Inštituta za klinično nevrofiziologijo v UKC Ljubljana. »Najmanj dve uri pred spanjem ne bi smeli uporabljati pametnih telefonov in tablic.«
Neugoden vpliv pandemije
Obsežne študije po svetu so pokazale, da se tako pri covidu-19 kot pri tako imenovanem pokovidnem sindromu pojavljajo težave s spominom in zbranostjo, nespečnost, anksioznost in depresija. Kar tri četrtine bolnikov imajo vsaj eno od teh težav tudi pol leta po bolezni. Podobno je v Sloveniji.
Slovenska raziskava PANDA je pokazala, da ima en mesec po prebolelem covidu-19 kar 21 % ljudi težave z zbranostjo in spominom, o motnjah spanja pa je poročalo skoraj 17 % vprašanih. (1)
Težave z zbranostjo in spominom po preboleli okužbi pogosto imenujemo možganska megla. »Tudi po blagi obliki covida-19 se možgani lahko postarajo za 5 do 10 let,« izpostavlja prim. Mojca Muršec, dr. med., spec. psih., iz Enote za psihogeriatrijo v UKC Maribor. Težave s spanjem se razlikujejo glede na potek bolezni. Že med boleznijo so pogoste nočne more ali motnje spanja v fazi REM, po njej pa se pojavljajo težave z uspavanjem in slabša kakovost spanca.
Ni dovolj le spati, treba se je naspati
Med pandemijo je 81 % oseb s kratkotrajno nespečnostjo poročalo, da jim spanec ne omogoča dovolj počitka in regeneracije. K temu pa poleg dolžine spanca pomembno prispeva tudi njegova kakovost. Med spanjem se namreč v možganih utrjujejo spomini in iz njih odstranjujejo snovi, ki povečujejo tveganje za upad miselnih sposobnosti.
Ali ste vedeli?
Možgani so najbolj dejavni ponoči. Večina misli, da so možgani bolj dejavni podnevi (na delovnem mestu, ko razmišljamo, načrtujemo), vendar to ne drži. Znanstveno je dokazano, da največ energije porabijo med spanjem.
Ali tudi vam neprespana noč onemogoča zbranost pri delu?
Ali se vam je že kdaj zgodilo, da ste bili zelo utrujeni, a niste mogli zaspati, ker ste razmišljali o nekem problemu? Ali pa ste bili tako zaspani, da se niste mogli zbrati pri delu? Skrbi zaradi zdravja, dela, osebnih odnosov in finančnih težav lahko negativno vplivajo na naš spanec. Ko smo pod stresom, težave premlevamo pozno v noč in težko odženemo moteče misli, zato potrebujemo več časa, da zaspimo. Ponoči se zaradi skrbi pogosteje prebujamo in spanec ni dovolj kakovosten. Stres lahko vodi tudi do težav z zbranostjo in spominom.
Poskrbite za miselne sposobnosti in začnite dan spočiti
Če opazite upad miselnih sposobnosti, na primer zmanjšanje zbranosti, uhajanje misli, slabše pomnjenje, pomanjkanje osredotočenosti in pozabljanje, za svoje možgane poskrbite z Bilobilom. Naravno zdravilo vsebuje izvleček ginka, ki izboljša prekrvitev in oskrbo možganov s kisikom. Redno jemanje Bilobila 120 mg (2 kapsuli 1-krat na dan) pripomore k izboljšanju miselnih funkcij.
Če je vaš spanec prekratek ali premalo kakovosten, si lahko pomagate z zdravilom Noctiben Mea. Namenjeno je odraslim, ki imajo občasne težave z nespečnostjo. Njegova ključna prednost je hitro delovanje, zato ga lahko jemljete po potrebi. Noctiben Mea vsebuje doksilaminijev hidrogensukcinat, ki dokazano skrajša čas uspavanja, podaljša spanec in izboljša njegovo kakovost. Zato lahko pomaga pri odpravljanju težav z uspavanjem, nočnim prebujanjem in prezgodnjim zbujanjem.
Priporočeni odmerek za odrasle je polovica tablete do ena tableta na dan. Odmerek je treba vzeti zvečer, 15 do 30 minut pred spanjem, ne sredi noči ali proti jutru oziroma podnevi. Po jemanju zdravila je treba spanju nameniti dovolj časa. Samozdravljenje je omejeno na 2 do 5 dni. Starejšim in bolnikom z ledvično ali jetrno okvaro se priporoča najmanjši odmerek. Kombinacija z alkoholom ni priporočljiva. Zaradi zmanjšane pozornosti je lahko vožnja ali uporaba strojev nevarna.
Več na www.bilobil.si in www.noctibenmea.si.
Besedilo obravnava zdravili brez recepta. Pred uporabo zdravil natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
