Pešačenje do službe in nazaj, vsaj 2 do 4 kilometre na dan, je lahko prvi korak v skrbi za zdravo žilje. Izsledki raziskav kažejo, da hoja zmanjša tveganje za bolezni srca in žilja pri starejših moških. Če vsak dan hodimo od 11 do 20 minut, se tveganje za hipertenzijo zmanjša za 12 %, če hodimo več, pa za 24 %. Če redni hoji dodamo še rekreacijo 1-krat na teden, se tveganje za hipertenzijo zmanjša za 38 %.

Bolezni srca in žilja so usodne za skoraj vsakega drugega prebivalca razvitega sveta. Vsem tem boleznim je skupen proces, ki poteka v žilni steni in mu pravimo ateroskleroza ali poapnenje žil. Vzrok za nastanek ateroskleroze ni v celoti pojasnjen, znani so le dejavniki, ki pospešijo njen nastanek in razvoj. Na nekatere dejavnike, kot so starost, spol, osebnostni tip in dednost, ne moremo vplivati. Sami ali z zdravnikovo pomočjo pa lahko vplivamo na življenjske navade, tudi na povečano količino holesterola v krvi, zvišan krvni tlak in povečane vrednosti sladkorja v krvi.

Dober začetek v preprečevanju ateroskleroze je lahko redna telesna aktivnost. Epidemiološki podatki kažejo, da pomeni telesna neaktivnost, podobno kot drugi dejavniki tveganja za aterosklerozo, najmanj 2-krat večjo ogroženost za nastanek in napredovanje koronarne bolezni. Za prepričljive pozitivne učinke na zdravje ni potrebna zelo intenzivna telesna dejavnost, zadostuje že zmerno gibanje. Hoja je oblika gibanja, ki jo lahko posameznik najenostavneje vključi v svoj življenjski slog. Zaradi pozitivnih učinkov zmerne telesne dejavnosti na zdravje je pomembno, da se čim več ljudi redno oziroma čim pogosteje zmerno giblje.