Vsi se strinjamo, da so vitamini in minerali nujni za normalno delovanje človeškega telesa. Mnenja pa se delijo, ko govorimo o zadostnih količinah. Nekateri trdijo, da jih dovolj zaužijemo s pravilno prehrano, drugi prisegajo na vitaminsko-mineralna dopolnila. Večina ljudi pa potrebo po jemanju teh dopolnil začuti prav spomladi. Zakaj?

Zakaj nastane pomladanska utrujenost?

Poleti in jeseni se prehranjujemo drugače kot pozno jeseni in pozimi. Poletje je resnično čas uživanja svežih sadežev. S svežim sadjem in zelenjavo dobimo dovolj hranljivih snovi, tudi vitaminov in mineralov, ki jih potrebujemo za zdravo in aktivno življenje. Tudi zato je naše počutje v poletnih mesecih skoraj praviloma zelo dobro. Utrujenosti ne poznamo, polni smo energije, ki jo dodatno spodbujajo sončni dnevi. Pozno jeseni in pozimi pa se naša prehrana na žalost spremeni. Svežega sadja in zelenjave je bistveno manj, večino pripeljejo iz južnih krajev v zabojnikih, kjer zelo hitro izgublja svojo vrednost. Naše telo dobiva vedno manj vitaminov in mineralov, zaloge, ki smo jih ustvarili poleti, počasi kopnijo. Poleg tega je pozimi presnova povečana, zaradi česar je večja tudi poraba vitaminov in mineralov. Tako je prav spomladi koncentracija vitaminov in mineralov v telesu najmanjša. Sonce nas vabi v naravo, mi pa brezvoljni poležavamo doma. Nastopila je pomladanska utrujenost.

Znaki pomladanske utrujenosti

Brezvoljnost, slaba koncentracija, manjša storilnost, lenobnost so le nekatere neprijetnosti, ki spremljajo pomladansko utrujenost. Nezadovoljstvo lahko vodi celo v blago obliko depresije. Veliko ljudi ima moten spanec. Zaradi oslabljenega imunskega sistema je večja tudi možnost okužb.

Pomladansko utrujenost lahko preprečimo

Z malo dobre volje, nekaj koristnimi ukrepi in upoštevanjem strokovnih nasvetov lahko pomladansko utrujenost preprečimo, če je do nje že prišlo, pa vsaj ublažimo.

Osnova naj bo zdrava in uravnotežena prehrana z ne veliko, ampak ogromno svežega sadja in zelenjave. Vendar to ne bo zadostovalo. Da bi obnovili porabljene zaloge, je poleg pravilne prehrane priporočljivo jemati tudi vitaminsko-mineralna dopolnila, ki vsebujejo priporočene količine teh pomembnih snovi. Na embalaži preverimo vsebnost vitaminov in mineralov, ki naj se približa 100-odstotni vrednosti priporočenega dnevnega odmerka (PDO, angl. RDA – Recommended Dietary Allowances), vendar naj je bistveno ne presega. Vitamini in minerali namreč uravnavajo presnovne procese v telesu. Kot sestavni deli hormonov in encimov sodelujejo v številnih življenjsko pomembnih procesih, tudi pri imunskem odgovoru. Močan spodbujevalec odpornosti, ki ga lahko jemljemo kot dopolnilo, je vitamin C. Spanje nam lahko vrne mineralna kura s heliranim kalcijem in magnezijem ali pa kombinacija vitamina B₆ in niacinamida, ki skupaj povzročita sproščanje serotonina, ta pa je pomemben za miren spanec. Depresijo in brezvoljnost lahko blažimo s kombinacijo vitaminov skupine B, vitamina C, vitamina E, cinka, magnezija, mangana, holina in nekaterih aminokislin.

Povečajmo uživanje vitaminov in mineralov – pa ne samo spomladi

Strokovnjaki so ugotovili, da so se zaradi načina življenja dnevne potrebe po vitaminih in mineralih precej povečale, zato so se spremenila tudi priporočila. Zlasti za vitamine C, E in K, folate ter magnezij in železo so priporočeni dnevni odmerki za odrasle večji kot prej: za vitamin C 90 mg/dan, za vitamin E 15 mg/dan, za vitamin K 90 do 120 mg/dan, za folate 400 mcg/dan, za magnezij 310 do 420 mg/dan in za železo 8 do 18 mg/dan.

Očitno je, da sedanji način življenja in prehranjevanja zahteva več vitaminov in mineralov. Še vedno pa ostaja vprašanje, ali jih z dnevno prehrano zaužijemo dovolj.

Redki s hrano zaužijejo dovolj vitaminov in mineralov

Pet obrokov sadja in zelenjave na dan naj bi po nekaterih podatkih zadostovalo za pokritje dnevno potrebne količine vitaminov in mineralov. Zelo veliko ljudi ne poje dovolj sadja in zelenjave, pa tudi tisti, ki jim to uspe, ne morejo zagotovo vedeti, ali so zaužili dovolj folatov ter vitaminov D in E. Prav tako tudi ni jasno, ali je to sploh dovolj za preprečevanje kroničnih bolezni. Rezultati več kot 150 raziskav o pozitivnem učinku vitaminov so potrdili tesno povezanost med dolgotrajno prisotnostjo različnih koncentracij vitaminov skupine B v telesu ter boleznimi srca in žilja. Zmanjšana koncentracija vitaminov B₆ in B₁₂ ter folne kisline je pomemben dejavnik tveganja za nastanek teh bolezni. Prav tako ugotavljajo, da je manjša koncentracija vitamina D v telesu povezana z nastankom osteoporoze, manj vitaminov A, C in E pa lahko poveča tveganje za nastanek raka in srčnih obolenj.

Potrebe po vitaminih in mineralih so se zaradi načina življenja povečale

V ameriški znanstveni reviji Journal of American Medical Association so že pred leti priporočali, naj bi skoraj vsi odrasli redno jemali vitaminska dopolnila. Dr. Robert H. Fletcher in dr. Kathleen M. Fairfield sta v svojem članku o potrebah po jemanju vitaminov zapisala, da je redno jemanje vitaminskih dopolnil skoraj nujno. Po njunih ugotovitvah je pri ljudeh, ki uživajo dovolj vitaminov, manjše tveganje za nastanek kroničnih bolezni, kot so rak, srčna obolenja in osteoporoza. Strokovnjaki so vedno bolj prepričani, da večina ljudi s hrano ne dobi dovolj vitaminov in mineralov. Količine zadostujejo za preprečitev hudih bolezni, kot so skorbut, beriberi in pelagra, vprašanje pa je, ali so dovolj za dolgoročnejše ohranjanje zdravja in za preprečitev kroničnih bolezni.

Kako lahko pomagajo vitaminsko-mineralna dopolnila

Zavedati se moramo, da samo jemanje vitaminskih dopolnil ne more nadomestiti zdrave prehrane. Vitaminom podobne snovi in različne kombinacije vitaminov z drugimi snovmi v hrani, od katerih nekatere sploh še niso raziskane, so bistvenega pomena za zdravje. Vitaminska dopolnila so lahko samo v pomoč. Izogibati se je treba prevelikim odmerkom, vsi moški in predvsem ženske, ki nimajo več menstruacije, pa se morajo izogibati tudi multivitaminskim dopolnilom z dodanim železom. Vitaminska dopolnila so dokaj poceni. Če njihovo morebitno korist primerjamo s stroški, bi morali poskrbeti, da bi jih vsi redno jemali. In to ne samo takrat, ko nas nanje spomni pomladanska utrujenost.