Nobenega dvoma ni, da je sonce zdravo. Ultravijolični žarki pospešujejo dihanje, krvni obtok, presnovo in delovanje žlez. Sončna svetloba je zelo pomembna za nastajanje vitamina D, s pomočjo katerega lahko telo koristi kalcij v hrani, potrebuje ga tudi za krepitev mišic in kosti. Sonce prek hormonskih žlez vpliva tudi na sproščanje, vzbuja dobro razpoloženje in veselje do ljubezni.

Zakaj koža porjavi?

To, da koža porjavi, je pravzaprav njena obrambna reakcija. Kožni pigment melanin obda jedro kožnih celic, da bi jih zavaroval pred ultravijoličnimi žarki. Tudi znoj, ki ga v vročini izloča koža, odbija sončne žarke. Kljub vsem kožnim obrambnim mehanizmom pa lahko človek prenese le določeno količino sončnih žarkov. Sonce je preprosto preveč zgoščena energija.

Sonce je ugodje s tveganjem

Vsem opozorilom navkljub nas hrepenenje po soncu in toploti ter zagoreli polti vedno znova zapelje, da se žarkom predolgo nastavljamo. Če čas sončenja odmerjamo pametno in kožo zaščitimo s kremo za sončenje, bomo rjavi nekoliko pozneje, izognili pa se bomo skrajno neprijetnim sončnim opeklinam. Zlasti v prvih dneh je ob morju in tudi visoko v hribih priporočljiv najvišji zaščitni faktor. Na soncu smo namreč ves čas, tudi med sprehodi ali igranjem z žogo. Niti v senci nismo popolnoma varni, saj si tudi tja utre pot del ultravijoličnih žarkov.

Dokazano je, da sončni žarki koži ne denejo dobro, ker za zmeraj poškodujejo globlje kožne celice in pospešujejo staranje kože. Premočno sončenje je poleg drugih vzrokov tudi eden od glavnih dejavnikov, ki povzročajo kožnega raka.

Kako nam bo sonce najbolj koristilo

• V začetku se namažemo s sredstvom za sončenje z visokim zaščitnim faktorjem. Po dveh do treh tednih koža prenese več sonca in lahko uporabimo nižji zaščitni faktor.
• Na koži so najbolj ogroženi nosni greben, ličnice, ramena, dekolte, prsne bradavice, stegna (ob robu izreza kopalk), kolenski zgib in podplati. Zato jih moramo še skrbneje zaščititi.
• Dobro si moramo zavarovati tudi ustnice, saj ima koža na njih le malo lastne zaščite. Nekaj sončnih žarkov zadrži že normalno rdečilo, učinkovitejši pa so črtalniki z visokim zaščitnim faktorjem.
• Sredstvo za sončenje nanesemo že 30 minut pred sončenjem, saj se popolna zaščita razvije šele po tem času.
• Pri izbiri sredstva za sončenje moramo biti pozorni na količino maščobe, ki jo vsebuje. Ko je zelo vroče, je ne sme biti preveč. Primernejše so kreme ali losjoni z veliko vlage.
• V vročini je mastna krema primerna le za zelo suho kožo. Ustreznejša je pozimi, saj zaščiti tudi pred mrazom. Olje za sončenje ima le zelo nizek zaščitni faktor, zato je primerno le, če smo že zelo zagoreli in ni več nevarnosti, da bi dobili sončne opekline.
• Če preživljamo počitnice ob vodi, so primerna vodoodporna sredstva za sončenje, saj kožo varujejo tudi med plavanjem.
• Pred soncem je treba čim bolj zavarovati tudi lase. Pokrijemo jih z ruto ali klobukom ali pa vanje pogosteje vtremo gel ali olje za lase, ki vsebujeta zaščitni filter.

Sonce nam najbolj koristi v senci! Res smo rjavi nekoliko pozneje, vendar se nam ne more zgoditi, da bi nas preveč opeklo. Če se to vendarle zgodi, pa si pomagamo z obkladki ter mazila in geli proti opeklinam.