Fluorescenčni zasloni, povezani z virtualnimi mediji, ogrožajo vid. Ljudje, ki večino dneva prebijejo pred računalniškim in/ali televizijskim zaslonom, se pogosto pritožujejo zaradi težav z očmi. Pestijo jih rdečica, suhost, pečenje, srbenje, otekle veke, solzenje, pekoče bolečine, utrujenost, preobčutljivost za zunanje dražljaje, pešanje ostrine vida in podobno. To je posledica daljšega strmenja v zaslon, zaradi česar se zmanjša pritisk vek, to pa vpliva na manjšo tvorbo solzne tekočine. Zrklo se ne spira dovolj pogosto, oko se izsuši, bolj je dovzetno za škodljive vplive iz okolic in se hitreje vname. Zato okulisti priporočajo, naj bo zaslon primerno oddaljen od oči (običajna bralna razdalja), preprečiti moramo bleščanje in zaslon nagniti tako, da ne gledamo navzgor, ampak s sproščenim, malce spuščenim pogledom beremo besedilo (podobno kot pri branju knjige).

Kaj lahko naredimo za svoje oči?

• Med gledanjem v zaslon večkrat zavestno zapremo oči ali pa vsaj dovolj pogosto mežikamo. 
• Vsake pol ure oči sprostimo in razbremenimo z gledanjem v daljavo ali na bližnjo zeleno površino. 
• V prostoru zagotovimo primerno vlažnost (vlažilci, zelene rastline, posodice z vodo na grelnih telesih, bioionizatorji) ter poskrbimo za ustrezno vegetacijo in optimalno ventilacijo (večkrat na dan dobro prezračimo).
• Pogosto vstanemo od računalnika, se sprehodimo, zapremo oči in si jih pokrijemo z dlanmi ter izvajamo vaje za sprostitev in krepitev očesnih mišic.
• V prostem času se čim več gibljemo na svežem zraku in čim manj obremenjujemo oči.
• Priporočljiva je tudi zvrhana mera počitka in spanja v zmerno hladnem, zračnem, mirnem in zatemnjenem prostoru (ponoči se očesna sluznica pozdravi, okrepi, revitalizira in regenerira). 
• Poskrbimo, da je hrana bogata z antioksidanti (betakaroten, vitamini A, C in E, selen, cink) ter drugimi varovalnimi snovmi (vitamini, minerali, encimi).